Novi sledovi jim bodo lahko pomagali pri rekonstruiranju emonskega podeželja.

Ker so izkopavanja potekala na območju severnega emonskega grobišča, so pričakovano najlepše najdbe odkrili v kontekstu grobov, je ob predstavitvi najdb povedal vodja arheoloških raziskav Matej Draksler iz skupine Stik. Severno emonsko grobišče, območje katerega je bilo v preteklosti že večkrat raziskovano, se je raztezalo ob glavni rimski cesti, ki je vodila pod današnjo Dunajsko cesto proti antični Celei, in sicer od današnjega Kongresnega trga do Gospodarskega razstavišča.

Dva tipa grobov
V pasu ob Dunajski cesti so odkrili in raziskali 183 grobov, od tega 160 žganih, predvsem iz 1. in 2. stoletja. 23 grobov pa je bilo skeletnih in sodijo predvsem v 3. in 4. stoletje, ko se je s postopnim uveljavljanjem krščanstva spremenil način pokopa.

Žebljički, s katerim je bil pritrjen podplat
V grobovih so našli številne pridatke, zlasti keramično in stekleno posodje, oljenke, nakit, toaletni pribor. Odkrili so tudi srebrn stilus, v enem od grobov pa našli kar 122 drobnih žebljičkov, s katerimi je bil na obuvalo enega od Emoncev pritrjen podplat.

Srebrn viseč uhan z upodobitvijo čebelice ali škržata
Posebej zanimivo je odkritje stranske rimske ceste, ki je od glavne rimske ceste čez severno emonsko grobišče vodila v smeri Zaloga. Najdena cesta je bila dobro utrjena s prodom, ob njej pa sta tekla obcestna jarka. Posebej jih je presenetila najdba severno ob omenjeni cesti, kjer so na skrajnem jugovzhodnem delu raziskovanega območja odkrili doslej neznano manjše grobišče z objektom. Ta je bil velik približno 8 x 12 metrov, interpretirajo pa ga kot pokopališki objekt. Tik zahodno ob njem so namreč našli 34 žganih grobov iz 1. in 2. stoletja s številnimi pridatki. Med njimi izstopa srebrn viseč uhan z upodobitvijo čebelice ali škržata.

V grobu tudi uhana iz zlate žive in poldragim kamnom
Na vzhodni strani objekta so odkrili enajst grobov iz 3. in 4. stoletja. Šlo je za skeletne pokope, trije skeleti so bili pokopani celo v kamnitih sarkofagih. Pokojniki so imeli ob sebi precej nakita – ena ženska je denimo imela na levi roki štiri bronaste zapestnice, drugo so pokopali z uhanoma iz zlate žice, pri čemer je imel en uhan ohranjen poldrag kamen, najverjetneje smaragd, pri tretji so našli zelo lepo ohranjen prstan z vstavljeno gemo iz steklene paste zelene barve. Na grobišču se je kontinuirano pokopavalo 400 let.

Grobišče je bilo na južni strani zamejeno s cesto, ki je potekala v smeri vzhod-zahod in na zahodu z jarkom, ki je potekal v smeri sever-jug. Tako jarek kot cesta glede na oddaljenost od glavne rimske ceste in od obzidja Emone nakazujeta, da lahko v njih vidijo sledove rimske razdelitve prostora na kvadratne bloke, t. i. centuriacijo, kakršna je v glavnem poznana v Padski nižini. Novoodkriti sledovi bi lahko precej pomagali pri rekonstruiranju emonskega podeželja. Raziskave severnega emonskega grobišča pa so pomembne predvsem v kontekstu tega, da je bila tokrat raziskovana površina zelo velika, zaradi česar so lahko videli tudi odnos do zaledja, med dvema grobiščema, do cest in podobno, kar jim bo osvetlilo sliko prostora zunaj Emone.

Tudi objekti italijanskega utrjevanja položajev
Poleg rimskih najdb so naleteli tudi na mnogo mlajše ostanke, in sicer iz obdobja izgradnje železniške postaje, ter tik ob Dunajski objekte, ki jih povezujejo z italijanskim utrjevanjem položajev v času druge svetovne vojne.