Na ogled je več kot 50 tkanin, ki jih je muzej pridobil leta 1890 in so bile skoraj 130 let skrite v depojih. Za razstavo, na kateri jih prvič strnjeno predstavljajo slovenski javnosti, so jih strokovno obdelali in ovrednotili.

Po besedah vodje razstavnega projekta Darka Kneza je bilo konec 19. stoletja moderno zbirateljstvo, še posebej veliko je bilo povpraševanje po predmetih iz Egipta, kjer so med arheološkimi izkopavanji naleteli tudi na koptske grobove. Kopti, etnično-verska manjšina v Egiptu, so potomci starih Egipčanov, ki niso niti po arabskem niti po turškem zavzetju prevzeli islama, temveč so ostali kristjani.

Sijajna oprava za poslednje slovo
Kopti so svoje mrtve pokopavali oblečene. Kadar je pokojnik pripadal določeni eliti, so lahko oblačila izdelali prav za pogreb. Pogosteje pa je bil pokojnik pokopan kar v najlepši opravi, ki jo je premogel v času življenja. Plašči, šali in tudi zastori ali zavese pa so bili uporabljeni kot mrtvaški prti. Način pokopavanja v pesek in puščavsko podnebje sta po Knezovih besedah pripomogla, da so se tkanine ohranile.

Roparji grobov opravili svoje
Preprodajalci so koptska oblačila in mrtvaške prte pogosto razrezali na več kosov. Tako so ustvarili več primerkov, ki so jih nato lahko prodali več zbirateljem in muzejem. Razen v redkih primerih je zato večina koptskih tkanin ohranjena le fragmentarno.

Prek nemškega zbiratelja v naše kraje
Deželni muzej za Kranjsko, predhodnik današnjega Narodnega muzeja Slovenije, je zbirko koptskih tkanin na pobudo kustosa Alfonza Müllnerja kupil od slikarja Karla Blumauerja iz Linza, ta pa je zbirko pridobil od vodilnega zbiratelja koptskih tkanin v 19. stoletju Franza Bocka. Nemški teolog, arheolog in umetnostni zgodovinar Bock je nekaj časa bival v Egiptu in tam pridobil zavidljivo zbirko koptskih tkanin.

Müllner je v dopisu deželnemu odboru zapisal, da mu je Blumauer ponudil zbirko 52 tkanin iz 5., 6. in 7. stoletja, vendar je najnovejša analiza pokazala, da so tkanine nastale v obdobju od 3. do 10. stoletja. Po nakupu je bila zbirka večino časa spravljena v depoju. Na začetku 60. let preteklega stoletja je bila ovrednotena in popisana v katalogu, tkanine pa so bile razstavljene v Beogradu in Zagrebu. V Ljubljani razen manjše razstave ob nakupu še niso bile predstavljene javnosti.

Za pričujočo predstavitev so po Knezovih besedah k sodelovanju pritegnili domače in tuje strokovnjake, ki so zbirko obdelali z vseh vidikov in jo ovrednotili. Razstavo tako spremlja obsežna znanstvena publikacija.

Kot zanimivost je Knez povedal, da je muzej pred 130 leti odkupil 52 tkanin, ko so pregledovali zbirko, pa so našli še eno, za katero ne vedo, kako se je znašla v njej. Na razstavi predstavljajo vseh 53, ki so za to priložnost restavrirane. Nalogo so zaupali konservatorsko-restavratorski delavnici za tekstil Pokrajinskega muzeja Ptuj – Ormož.

Škoda je bila narejena že s prvim razrezom
Tkanine iz lanu in volne so dobro ohranjene – vsaj glede na to, da so bile več kot tisoč let zakopane, nato pa 130 let v depoju, kjer so bili standardi nekoč precej drugačni kot danes. Vse so poškodovane, prvo nasilje nad njimi je bilo po Knezovih besedah storjeno že s tem, ko so jih razrezali, poškodovala pa so jih tudi lepila, s katerimi so jih ob sestavljanju zbirk lepili na podlage. Kljub temu je mogoče še vedno razbrati motive in načine tkanja.

Razstava bo prihodnje leto septembra gostovala na Ptuju, dogovarjajo pa se tudi za gostovanje v Nemčiji in na Kitajskem, je še povedal Knez.

Razstava bo v Narodnem muzeju na ogled do 24. maja. Spremlja jo razstava sodobnih tekstilnih in oblačilnih interpretacij KOPTI.TEX, ki je nastala pod okriljem Katedre za oblikovanje tekstilij in oblačil Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.