Kot pojasnjuje Hudolin, bodo restavratorsko-konservatorska dela po požaru verjetno potekala na več ravneh vzporedno. Ena raven bo priprava dokumentacije, zato se bodo oblikovale ekipe, ki bodo tistim, ki bodo delali operativno, zagotavljale čim boljšo dokumentacijo - jim omogočile vpogled v načrte in posnetke stanj, da bodo lahko na licu mesta zelo hitro ugotavljali poškodbe.
Na samem terenu bo najprej na vrsti grobo čiščenje in nato ocena, v kakšnem stanju je konstrukcija. Čeprav je ta v celoti prestala požar, je nedvomno precej poškodovana in te poškodbe je potrebno definirati ter vzpostaviti sanacijske ukrepe za njihovo odpravo. Vzporedno s tem bo teklo fino čiščenje zunanjosti. Čim hitreje bodo na celotno arhitekturo postavili streho ter tako preprečili zatekanje meteorne vode v notranjost.
Vitraji deloma še iz časa gotike
Kakšno je stanje v notranjosti, še ni znano. Hudolin opozarja, da še ni jasno, kaj je z znamenitimi vitraji, ki so deloma ohranjena še iz obdobja gotike. Stekla so vpeta v svinčene okvirje, svinec pa se topi že pri nizkih temperaturah. Ker so bile temperature ob požaru visoke, je skoraj zagotovo prišlo do poškodb, kako obsežne in kakšne narave so, pa je po njegovih besedah prezgodaj ocenjevati.
Na dveh mestih, in sicer nad presečiščem prečne in glavne ladje, kjer se je zrušil središčni stolp, ki je s padcem povzročil tudi manjšo luknjo v oboku prezbiterija. Kot kaže, pa sta kljub slabšim pričakovanjem v razmeroma dobrem stanju znameniti rozeti severnega in južnega kraka transepta.
Po podatkih iz literature naj bi bil del ostrešja še originalen, pravi Hudolin. V 19. stoletju je bil, potem ko je bila stavba močno poškodovana v času francoske revolucije, v katedrali izvedenih več obsežnih restavratorskih posegov.
Restavratorske postopke je tedaj vodil pariški arhitekt Viollet-le-Duc, ki je stvari "zapeljal" v maniri 19. stoletja v stilu neogotike, razlaga. Veljalo je, da je okoli 30 odstotkov še vedno ohranjenih, originalnih. Za natančno opredelitev, kaj je bilo originalno in kaj nadomeščeno, pa bi bila seveda potrebna podrobnejša analiza.
Močno poškodovani so verjetno tudi oboki
Po besedah statika Angela Žigona iz podjetja Elea iC, ki se je veliko posvečal sanaciji kulturnih spomenikov, bo streho potrebno postaviti na novo, uničeni ali močno poškodovani pa so verjetno tudi oboki pod strešno konstrukcijo. Težava je v tem, ker se pri visokih temperaturah poškoduje vezivo oz. malta med kamni oz. opekami ter izgubi mehanske lastnosti, ki jih mora imeti, da je struktura trdna. Poškodovano je bilo tudi vezivo v zidovih, a so ti zelo debeli, zato jih bo po njegovem mnenju mogoče sanirati. Delno bo potrebno odstraniti omet in do globine nekaj centimetrov očistiti vezivo ter nato z injiciranjem ustreznih snovi ponovno doseči trdnost strukture. Potrebnih bo kar nekaj raziskav, h katerim bodo po Žigonovih besedah verjetno pritegnili večino pomembnih francoskih fakultet.
Vitraji so verjetno uničeni
Glede slikanih oken Žigon meni, da so verjetno uničena, saj se je svinec najverjetneje stopil, stekla pa razpokala. Svoje so verjetno prispevali tudi kosi, ki so med požarom padali v cerkev. Zunanji ločni oporniki po Žigonovih besedah verjetno večjih poškodb niso utrpeli in jih bo mogoče z ustreznimi ukrepi sanirati. Dobro se da sanirati tudi tlake, temelji pa po njegovem prepričanju niso problematični.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje