Te ugotovitve so rezultat prve sistematične arheološke študije najstarejših segmentov Kitajskega zidu. Arheologi so pridobili nove informacije o starosti, gradnji in namembnosti slovite strukture.

Novoodkriti del zidu je del "velikega zidu Či", najdišča na seznamu Unescove svetovne dediščine, ki velja za najstarejši in najdaljši del Kitajskega zidu. Razteza se na dobrih 643 kilometrih, lani pa so arheologi odkopali nov del, ki je dolg dobrih 1200 metrov in se vije severno od vasi Guangli Village v okrožju Čangčing, ki spada pod mesto Džinan. Izkopavanja je vodila ekipa Inštituta province Šandong za kulturne relikvije in arheologijo.

Raziskovalci so k novoodkritemu delu zidu pristopili z multidisciplinarnim pristopom, kar vključuje ogljično datiranje, analizo vzorcev prsti, tradicionalno analizo artefaktov in t. i. metodo optično stimulirane luminiscence (OSL).

Vodja raziskav Žang Su je za spletni portal Archaeology News potrdil, da so s tem pristopom identificirali različne faze gradnje zidu. Zelo verjetno je, da so najstarejši del zidu zgradili v času zahodne dinastije Džou. V stoletjih, ki so sledila, je zid rasel naprej, o čemer pričajo naprednejše metode gradnje na delih zidu iz Obdobja vojskujočih se držav (475 pr. n. š–221 pr. n. š.). Tudi širina zidu se je v tem obdobju povečala (z 10 metrov na skoraj 30 metrov).

Sorodna novica Kako lišaji, bakterije in mahovi ščitijo Kitajski zid pred zobom časa

Najnovejši del zidu, ki ga je odkopala Žangova ekipa, je bil zgrajen pod kraljem Šuanom iz Čija, ok. 350–301 pr. n. š. To je najbolje ohranjeni del zidu – tako dobro se je obdržal, ker je zgrajen s pomočjo drobne, trdno skupaj zbite rumene prsti.

Še eno pomembno odkritje kitajskih arheologov je v tem, da zid ni bil zgrajen samo kot obrambna utrdba, kot je veljalo do zdaj. Arheologi so v zidu odkrili napol podzemna bivališča, v katerih so najverjetneje živeli lokalci.

Slaba dva kilometra od zidu Či so arheologi identificirali tudi lokacijo mesta Pingjin, ki so ga do zdaj poznali le iz starih besedil. Obstoj mesta je potrdilo odkritje njegovega zahodnega zidu, ki je bil daljši od 450 metrov, pa tudi novoodkriti dokazi o utrjenih mestnih vratih, ki se ujemajo z zgodovinskimi dokumenti. Mesto Pingjin je bilo zastavljeno tako, da je varovalo transportne poti, in je bilo zato ključna utrdba v vojnah med državo Či in tremi državami Džin.

Kitajski zid, ki velja za eno od sedmerih čudes sveta, je bil zgrajen v obdobju dveh tisočletij in se nekoč raztezal na več kot 20 tisoč kilometrih. Danes najbolje ohranjeni del je bil zgrajen v času dinastije Ming (1368–1644) in je dolg skoraj devet tisoč kilometrov. Vsako leto zid obišče več kot 10 milijonov ljudi, velja pa tudi za kulturni simbol Kitajske in kitajske civilizacije.