Kar tretjina najdaljšega zidu na svetu, Kitajskega zidu, je že popolnoma izginila. Konservatorji se že desetletja trudijo preprečiti poškodbe zidu in njegovo propadanje, ki ga povzročata predvsem vetrna erozija in erozija, ki nastaja zaradi dežja. Zid, ki ga načenja zob časa, pa sodeč po zadnji raziskavi soavtorja Matthewa Bowkerja, narava ne le uničuje, ampak tudi krepi in ga pomaga ohranjati stabilnega.

Vzorci zidu z bioskorjo so se izkazali za trikrat močnejše od tistih brez nje
Skoraj 8900 kilometrov dolg Kitajski zid so nekaj časa gradili zgolj s tesno zbito zemljo, recimo v času dinastije Ming med letoma 1368 in 1644. Velik delež tega zidu prekriva t. i. biološka skorja ali bioskorja (angleško biocrust). V poročilu študije navajajo, da bioskorja, ki je prekrivala 67 odstotkov raziskovanega zidu (skoraj 500 kilometrov), povečuje stabilnost prekritih delov in preprečuje erozijo v primerjavi z deli, ki je ne prekrivajo. "V primerjavi z golo zbito zemljo so odseki, pokriti z bioskorjo, pokazali zmanjšano poroznost, sposobnost zadrževanja vode, erodibilnost in slanost za od 2 do 48 %, medtem ko so povečali trdnost in stabilnost za od 37 do 321 odstotkov," navajajo v raziskavi.

Soavtor študije Bo Šjao: "Mislili so, da tovrstna vegetacija uničuje Kitajski zid. Naši rezultati kažejo nasprotno"
Bioskorjo v raziskavi opredeljujejo kot zunanjo plast mikroorganizmov in drobnih rastlin brez korenin. Sestavljajo jo med drugim cianobakterije, alge, mah, glive in lišaji. "(Bioskorja) je pogosta po vsem svetu na tleh suhih območij, vendar jih običajno ne iščemo na strukturah, ki jih je zgradil človek," je za CNN dejal Bowker, izredni profesor na univerzi Severna Arizona in soavtor raziskave.

Bioskorja lišajev in mahov je glede na pretekle študije predstavljala grožnjo kamnitim strukturam zaradi dolgoročnih vplivov na estetsko vrednost kulturne dediščine, proizvodnjo kisline in drugih metabolitov ter spreminjanje mikrookolja, kar vodi v erozijo in preperevanje kamenja. Zaradi tega večino rastlin, ki rastejo na Kitajskem zidu, sproti odstranjujejo. Toda učinki bioskorje so videti drugačni za predele, kjer zid sestavlja zbita zemlja, skupnosti cianobakterij in mahu pa dejansko povečajo stabilnost Kitajskega zidu in izboljšajo njegovo odpornost proti eroziji.

Spodbuda za nadaljnje raziskovanje pozitivnih vplivov bioskorje
"Bioskorje pokrivajo Kitajski zid kot odeja, ki ga ločuje od zraka, vode in vetra," je za CNN dejal soavtor Šjao. Ker si prizadeva zadrževati vodo in preprečiti nabiranje soli, se bioskorja upira kemičnim vremenskim vplivom, je opozoril in dejal, da proizvaja snovi, ki delujejo kot "lepilo" za delce zemlje, da se vežejo skupaj proti razpršitvi, zaradi česar so lastnosti tal in gradnje močnejše.

Glede na vplive podnebnih sprememb je Kitajski zid v nevarnosti, kar lahko ogrozi dolgoročno obstojnost njegove strukture iz nabite zemlje, navajajo v raziskavi. "Do zdaj je dobro ohranjenih le 5,8 odstotka njegove celotne dolžine, medtem ko je 52,4 odstotka izginilo ali močno propadlo. Izvajanje učinkovitejših in trajnostnih strategij za ublažitev propadanja je ključnega pomena za ohranitev te neprecenljive kulturne dediščine za prihodnje generacije."