Umetnikovo zadnje delo je zdaj restavrirano - gre za enega od projektov v sklopu zaznamovanja 500-letnice umetnikovega rojstva.

Pravzaprav Polaganje v grob ni samo Tintorettovo delo, pač pa sta sliko poleg dveh prizorov za stranski steni v oltarnem delu za Cappello dei Morti ustvarila skupaj z bratom Domenicom. Po oceni stroke je celo Domenico izvedel večino dela, Jacopo pa je nedvomno zaslužen za kompozicijo in celotno učinkovanje slike na gledalca. Oltarna slika je deljena na dva dela – spodaj Kristusa polagajo v grob, v ozadju je Marija, ki se onesvesti v naročju dveh spremljevalcev, čisto zadaj je Kalvarija.

Jacopo Robusti Tintoretto (1518–1594) je proti koncu svojega življenja prejel naročilo za več slik za tedaj zgrajeno cerkev San Giorgio Maggiore. Omenjena slika oziroma dela za Capello dei Morti so nastala med letoma 1592 in 1594.

Začetna vzdrževalna dela na sliki, ki se še danes nahaja v beneški cerkvi San Giorgio Maggiore, so se v sklopu projekta Rešimo beneškega Tintoretta 500 začela leta 2018. Spodbudila jo je želja, da jo varno prepeljejo v ZDA, kjer je bila od marca do julija 2019 na ogled na razstavi Tintoretto: umetnik renesančnih Benetk v Nacionalni galeriji umetnosti v Washingtonu.

Obsežna restavracija je sledila koncu razstave. Najprej so odstranili več plasti potemnelih lakov in neoriginalnih ostankov na površini. Na ta način je prišla do izraza umetnikova precej bolj živahna barvna paleta ter tako značilna dramatična uporaba svetlobe in sence. Rezultat čiščenja je še posebej dobro viden v krajini, kjer so detajli z leti popolnoma izginili pod potemnelim lakom.

Neinvazivne metode, kot je uporaba infrardeče fotografije svetlobe, so raziskovalcem omogočile, da so videli tudi pripravljalno risbo ter spremembe v kompoziciji.
Polaganje v grob je zadnja slika, ki so jo restavrirali v sklopu obsežnega konservatorsko-restavratorskega projekta: skupaj so v sklopu projekta restavrirali 19 umetnikovih slik.

Tintoretto se je rodil v Benetkah kot sin barvarja (il tintore), od koder tudi njegovo ime. Prve slikarije naj bi ustvaril po stenah očetove delavnice, nato se je učil v Tizianovi delavnici.

Umetnik, ki je vse življenje preživel v rojstnem mestu, je v prvem obdobju v sijajnih barvah slikal dramatične kompozicije z ostrimi kontrasti, nato je nekaj časa ustvarjal v bolj umirjenem slogu. V zadnjih letih sta mu pri delu pomagala sin Domenico in hčerka Marietta, imenovana la Tintoretta.