"Resnično me je zelo prizadelo stanje sinagog," je dejal umetnostni zgodovinar David Landau, strokovnjak za obdobje renesanse, ki si je pred 12 leti omislil domovanje v Benetkah. "Čutil sem, da so sinagoge v zelo slabem stanju. Čez stoletja so bile spremenjene do neprepoznavnosti, zanje je bilo treba na neki način poskrbeti in jim izkazati ljubezen," je še dodal Landau po pisanju Associated Pressa (AP).

V Benetkah živi danes zgolj okoli 450 Judov
Posledično se je odločil zagnati prizadevanja za zbiranje sredstev za obnovo sinagog. Obnove pa so oziroma še bodo deležne tudi bližnje zgradbe – tako za majhno beneško judovsko skupnost, ki šteje okoli 450 ljudi, kot za turiste, ki jih lahko obiščejo na vodenem ogledu v organizaciji beneškega Judovskega muzeja.

Landauu je do danes uspelo zagotoviti približno pet milijonov evrov in pričakuje, da bodo obnovitvena dela sklenili do konca leta 2023, če se bo izšlo s preostankom financiranja. Prvotni še neporavnani štirje milijoni evrov so zdaj narasli na šest milijonov zaradi visokih stroškov gradnje.

Začetek geta v letu 1516, prva sinagoga 12 let pozneje
Beneški geto izvira iz leta 1516, ko je republika prisilila vse večje število Judov v okrožje, kjer so bile stare livarne oziroma ghetti, kot so jih imenovali. Območje, ki je bilo ponoči zaprto, je postalo tisto, kar velja za prvi geto v Evropi in ostaja središče beneške judovske skupnosti na območju Cannaregio, ki je drugo največje v tem mestu na vodi.

Prva sinagoga je bila zgrajena leta 1528, za njen nastanek pa so zaslužni Aškenazi, torej nemški Judje. Sledila je gradnja še drugih sinagog, ki so služile različnim skupinam, vključno z eno za Sefarde, torej španske Jude, in eno za italijanske Jude.

Zgoraj sinagoga, spodaj domovanja
Precejšnja zanimivost je, da nobena od sinagog ni vidna z ulice, saj stroga pravila, ki so jih uvedli beneški vladarji, pripadnikom judovske skupnosti niso dovoljevala, da bi odkrito živeli svojo vero. Vse sinagoge so tako rekoč skrite v zgornjih nadstropjih na videz običajnih zgradb, ki so v spodnjih nadstropjih imele utesnjene bivalne prostore za judovske družine.

Dejavnost prekinila zgolj nemška okupacija
Beneške sinagoge so sicer od izgradnje delovale neprekinjeno razen v letih druge svetovne vojne med nemško okupacijo. Vodja beneške judovske skupnosti Dario Calimani je dejal, da je projekt obnove nujen tako za ohranitev verskega in kulturnega življenja današnjih beneških Judov kot za ohranitev zgodovine skupnosti. "So pričevalke o življenju, kakršno je bilo, o zgodovini naše skupnosti, majhne skupnosti," je še dejal za AP.