Zasebni zbiratelj v Valenciji je menda restavratorju pohištva odštel 1200 evrov za čiščenje svoje ljubljene upodobitve Brezmadežnega spočetja. (Šlo je za kopijo dela Brezmadežno spočetje iz El Escoriala, ki ga je naslikal baročni umetnik Bartolomé Esteban Murillo.) A projekt se je v delavnici očitno sfižil: obraz Device Marije je bil po posegu neprepoznaven. Ker se je zgroženi lastnik pritožil, se je restavrator lotil še enega popravka, po katerem pa ni bila slika nič bližje originalu, poroča španska tiskovna agencija Europa Press. Vse tri stopnje katastrofe lahko primerjate na zgornji fotografiji.
Trenutno je slika v rokah (resničnega) strokovnjaka, ki bo ugotovil, če jo še mogoče rešiti, je lastnik povedal za omenjeno agencijo.
Situacija je Špance seveda spomnila na primer zloglasnega "Opičjega Jezusa": pred osmimi letnici je priletna faranka sklenila na lastno pest "popraviti" razpadajočo fresko Ecce Homo na cerkveni steni v vasici Borja – bila je pač "njena najljubša upodobitev Jezusa", kot je pozneje povedala za lokalno televizijo. Podvig ji je spodletel tako zelo temeljito, da je fotografija njenega "restavratorstva" obkrožila svet, čeprav sama freska niti ni bila pretirano dragocena.
Pa to niti ni bil edini primer: lani so na severu Španije restavrirali kip sv. Jurija v boju z zmajem iz 16. stoletja; na koncu je bila skulptura zaradi amaterskega nanosa barv videti kot pozabljena roba iz trgovine z igračami.
Si predstavljate, da bi lahko kar vsakdo operiral ljudi?
Fernando Carrera z Galicijske šole za konzervacijo in restavracijo kulturne dediščine opozarja, da nam vsi ti incidenti kažejo, kako pomembno je imeti primerno usposobljene strokovnjake. "Mislim, da tem ljudem sploh ne bi smeli reči restavratorji. Bodimo iskreni: to so kramarji, ki zamočijo stvari. Uničujejo umetnine," je komentiral za The Guardian. Španski zakon trenutno ne prepoveduje restavratorskih posegov posameznikom, ki za kaj takega nimajo primerne izobrazbe. "Si predstavljate, da bi lahko kar kdor koli operiral ljudi? Si predstavljate, da bi lahko ljudje brez farmacevtske izobrazbe prodajali zdravila? Da bi posamezniki brez poznavanja arhitekture projektirali nove stavbe? Podobni primeri se kar nizajo, pa smo vseeno vedno znova priča isti zgodbi. Paradoksalno nam prav ti amaterji pokažejo, kako pomembni so profesionalni restavratorji. Vlagati moramo v svojo dediščino, a še preden je sploh govora o denarju, se moramo prepričati, da se projekti zaupajo ljudem, ki imajo potrebne kvalifikacije."
Šale na Twitterju: neprimerno
Podpredsednica španske Zveze restavratorjev in konzervatorjev (ACRE) María Borja je prepričana, da je takih primerov še veliko več – a javnost izve samo za tiste, ki jih priče ali udeleženci objavijo na družbenih omrežjih. Organizacija ACRE pred to afero ni imela podatkov niti o lastniku niti o restavratorju slike, o kateri teče beseda.
"Če se poročila izkažejo za resnična," so zapisali v izjavo za javnost, "bomo žalovali ob izgubi še enega predmeta kulturne dediščine. V teh okoliščinah prosimo, naj situacija ne postane vir zabave in šal na družbenih omrežjih, kot se je to že zgodilo. Morali bi biti zaskrbljeni, da naša dediščina izginja pod rokami teh katastrofalnih dejanj."
Slavni sin Seville
Bartolomé Esteban Murillo (1617—1682) je bil eden najpriljubljenejših baročnih slikarjev v Španiji in prvi predsednik likovne akademije v Sevilli, ki je bila ustanovljena leta 1660. V nasprotju z dvornim slikarjem Diegom Velazquezom je veljal za "ljudskega" umetnika. Pod vplivom Tiziana, Rubensa in Van Dycka je razvil tehnično dovršen, a idealističen in všečen, mnogokrat tudi sentimentalno-patetičen slog. Slikal je sakralne motive ter žanrske prizore.
Med njegovimi pomembnejšimi deli so Zamaknjenost sv. Diega iz Alcale (1646), Videnje sv. Antona (1656), nedokončana slika za kapucinsko cerkev v Cadizu Sveta družina, vrsta podob seviljskih dečkov, potepuhov in beračev. Njegove slike iz vsakdanjega življenja so bile v 19. stoletju zelo priljubljene in so vplivale na tedanje slikarstvo.
Original dela Brezmadežno spočetje iz El Escoriala hranijo v muzeju Prado v Madridu. Za španske medije so v muzeju že potrdili, da iznakažena kopija nikoli ni bila njihova last in je tudi niso restavrirali.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje