Ob 120 letih izpostavljenih 120 predmetov
Pokrajinski muzej Maribor praznuje 120 let obstoja, kar so počastili z izdajo monografije in pripravo razstave, s katero bodo prikazali razvoj muzeja od projekta ljubiteljev dediščine do profesionalne ustanove, kot jo poznamo danes.

V monografiji z naslovom Dediščinski horizonti: 120 let Pokrajinskega muzeja Maribor so muzejski kustosi zbrali zadnja dognanja in raziskave o premični dediščini območij Podravja, Pohorja, Kozjaka in Slovenskih goric, ki jih muzej pokriva. Knjigo je s fotografijami opremil Tom Jeseničnik, v njej pa je izpostavljenih tudi 120 predmetov iz muzejskih zbirk, ki nudijo vpogled v življenje tega dela Slovenije od prazgodovine do 20. stoletja.

Posebej so tako predstavljeni predmeti prazgodovinskega vsakdanjika in obdobja življenja Rimljanov. Predmeti, pred kratkim izkopani na območju Piramide, ponazarjajo bivanje v srednjem veku, ohranjena premična dediščina mariborskega gradu s poudarkom na obdobju plemiške družine Khisl in gradivo iz plemiških dvorcev Hrastovec, Viltuš in Slovenska Bistrica pa pričajo o življenju plemiških družin.

V monografiji so poudarjeni tudi nekateri za Maribor pomembni posamezniki iz 19. stoletja, med njimi nadvojvoda Janez, mariborski župan Andreas Tappeiner, gospodarstvenik in kulturni delavec Roman Pachner, avstrijski general Wilhelm von Tegetthoff, duhovni oče slovenstva Anton Martin Slomšek ter uspešna gospodarstvenika Anton Kleinschuster in Ferdinand Potočnik ter drugi. Iz 20. stoletja sta predstavljena Rudolf Maister in razvoj tekstilne ter pohištvene industrije, so sporočili iz muzeja.

Na ogled redko razstavljeni predmeti
Razstava, ki se osredotoča na profesionalno pot, ki jo je muzej skupaj s svojimi upravitelji in sodelavci prehodil v zadnjih 120 letih, bo od 2. decembra na ogled natančno eno leto, ob njej pa v muzeju vabijo tudi na ogled stalnih razstav, ki so jih ob obletnici dopolnili z izbranimi predmeti iz različnih muzejskih zbirk.

Na njej bo med gradivom iz 23 občin mogoče videti tudi predmete, ki so zaradi občutljivosti le redko na ogled, med drugim najstarejšo znano fotografijo Maribora iz leta 1848/1849 in visečo ladijsko posteljo, ki jo je uporabljal v Mariboru rojeni Wilhelm von Tegetthoff. Na ogled bodo tudi predmeti s posesti baronov Twicklov, lastnikov mariborskega gradu, posvetilne podobice vladarice Marije Terezije in princa Karla Lotarinškega, namenjene plemiški rodbini Brandis, pečatnik Ulrika II. Mariborskega ter igralna kocka iz srednjega veka.

Kustosi bodo ob predmetih še posebej poudarili njihove nekdanje lastnike, ki so v življenju in delovanju mesta in pokrajine pustili pomemben pečat na družbenem, gospodarskem ali političnem področju.