Dotrajana vila na Malti, kjer je dedinja britanske krone živela med letoma 1949 in 1951, bo končno deležna krvavo potrebne prenove. V njej bo prostore dobil muzej, posvečen številnim vezem med majhnim sredozemskim otokom in britansko kraljevo družino.

Dvonadstropna zgradba in posestvo okrog nje so danes samo še senca svojega nekdanjega sijaja. Sobe so izpraznjene in prašne, omet odpada z zidov, vrt je zaraščen, posamezni stebri na razgledni točki pa so se sesedli. Po dolgoletnem postopku odkupa je vila Guardamangia zdaj končno prešla v državno last. Načrt je, da jo v celoti prenovijo in vrnejo v stanje iz časov, ko je bila (relativno skromen) dom bodoče angleške kraljice.

Kenneth Gambin z urada za malteško kulturno dediščino ocenjuje, da bo prenova stala do deset milijonov evrov. "Vse ljudi, ki se morda spominjajo kraljevega para iz časov, ko je živel tukaj, bomo povabili, naj z nami delijo svoje spomine in morebitne fotografije."

V času svojega bivanja na Malti je bila Elizabeta še mladoporočenka: preselila se je, ker je bil njen mož Philip kot mornariški častnik nastanjen na Malti. Vila stoji na vrhu griča Guardamangia, kar ji ponuja slikovit razgled na Valletto in pristanišče, kjer so bile zasidrane fregate kraljeve mornarice.

Večina stavbe datira v sredino 18. stoletja, ko je hiša služila kot poletna rezidenca. V devetnajstem stoletju so na vrtu dodali razgledno točko, ki je služila tudi kot ozadje na največkrat objavljenih fotografijah kraljevskega para iz obdobja, ko je bila Malta živahna britanska kolonija in ključno pomorsko središče v Sredozemlju oz. na poti v Indijo.

Hrib "Guardamangia" je ime dobil po straži, s katero so malteški in britanski vojaki na otoku za kar dve leti ujeli Napoleonovo vojsko. Obleganje je pripeljalo do britanskega prevzema oblasti na otoku; domačini so leta 1800 predajo oblasti pozdravili z navdušenjem.

Sproščeni časi
Posestvo z vilo je leta 1929 v najem vzel lord Louis Mountbatten, stric princa Philipa, ki je hišo nato tudi odstopil kraljevemu paru. V njej je (bilo) šest spalnic, tri kopalnice, sprejemna dvorana, prostori za služinčad in celo kamini v vseh sobah, kar na Malti ni običajno. Potrebe po pretiranem varovanju takrat ni bilo: Elizabeta se je brez kakršnega koli spremstva prevažala okrog v avtomobilu in na vratih sprejemala domačine, ki so ji v dar nosili pomaranče. Časopisi iz tistih časov poročajo, da je obiskovala kino in lokalnega frizerja ter hodila plavat na plažo v Sliemi. V vili je prirejala zabave za žene mornariških častnikov.

Kraljevi par je otok zapustil leta 1950, da se je hčerka – princesa Anne – rodila v Veliki Britaniji, nato pa sta se do božiča že vrnila na Malto. Po odhodu leta 1951 se v vilo nista vrnila nikoli več, čeprav sta v poznejših letih še večkrat odpotovala na otok. Ob svojem zadnjem obisku Malte leta 2015 je kraljica od takratne predsednice Marie Louise Coleiro Preca v dar dobila sliko svojega nekdanjega doma. "Guardamangia, kako lepo darilo," je komentirala in dodala, da je posestvo zdaj videti "precej žalostno".

Po odhodu kraljevega para je v vili živela samska najemnica, ki je zasedla samo nekaj prostorov. Posestvo je počasi zdrsnilo v vse večjo zanemarjenost. Lastniki so zavračali vse poskuse države, da bi posestvo odkupila. Tehtnica se je nagnila šele na začetku letošnjega leta, ko je vladna agencija Dediščina Malta hišo odkupila za približno pet milijonov evrov.

Stroko zdaj čaka gora dela. Polomljeni ostanki kipov, ki so nekoč krasili vrt, so nagrmadeni v eni od sob. V najslabšem stanju so prostori za služinčad, tradicionalne talne ploščice z geometričnimi vzorci so zbledele, kopalnice so uničene.

Načrt je, da bodo hišo vrnili v stanje, kakršno je bilo v času gostovanja kraljevega para; mož in žena sta imela takrat v vili vsak svoje "stanovanje" s spalnico, garderobno sobo, sprejemnico in kopalnico. Hišo kot celoto bodo predelali v muzej zgodovine Malte v času, ko je bila britanska kolonija (do leta 1964) in muzej povezav Malte z britansko kraljevo družino.

Čeprav bo projekt neznansko drag, na Malti računajo, da bo magnet za britanske turiste. Britanci namreč predstavljajo kar četrtino vseh tujcev, ki obiščejo Malto.