Pogovori za nakup so trajali skoraj štiri leta, nakupne cene pa niso razkrili. Na Bledu so seveda zadovoljni, da se po kar treh desetletjih propadanja zdaj tej najočitnejši blejski sramoti, saj stoji tik ob jezeru, obetajo boljši časi, je za Radio Slovenija poročala Romana Erjavec.

Blejski župan Anton Mežan se je v preteklem letu pogovarjal z lastniki več propadajočih objektov, ki kazijo podobo Bleda. Po njegovih besedah se je kar nekaj zadev že premaknilo na bolje, pri čemer je omenil TVD Partizan in Sodarjevo domačijo. Glede Riklijeve vile pa je od poslovneža Nikolasa Omana, ki je bil njen lastnik zadnjih 32 let, prejel odgovor, da nima velikih ambicij po prodaji. Oman se je nato vendarle odločil za prodajo propadajoče nepremičnine.

Vili povrniti sloves, kot ga je uživala v Riklijevem času
Novi lastnik vile, mladi podjetnik Tim Mitja Žagar, želi vili povrniti sijaj in sloves, kot ga je uživala v času Arnolda Riklija (1823–1906). "Vesel sem, da je prišel novi lastnik, ki ima ambicijo to največjo blejsko sramoto spremeniti v nekaj, kar bo Bledu v ponos," je dejal blejski župan, ki ima v Žagarja na podlagi njegovih dosedanjih projektov veliko zaupanje. Novi lastnik oz. investitor in župan sta se med tem tudi že sešla, po Mežanovih besedah tokrat sicer bolj vljudnostno. "Malo sva se pogovorila o Bledu, o željah Bleda. Saj v bistvu ni nekih skrivnosti. Po eni strani lahko naredi to, kar ima v verjetno že veljavnem gradbenem dovoljenju. Že pred desetletjem se je govorilo o restavraciji in mogoče neki spominski sobi Arnoldu Rikliju. Če bo pa še kakšna dodatna dodana vrednost, bo še toliko bolje za nas," je povedal župan za Radio Slovenija.

Želja, da bi vrata odprli čez dve leti, a jih bodo najverjetneje čez pet
Žagar bi si po lastnih besedah "najbolj želel, da bi znova oživili Riklijevo zgodbo. Kolikor mi je znano, je objekt mogoče odstraniti. Kot vidite, tudi ni veliko ostalo od njega. Tukaj bo nov objekt, ki bo tak, kot je bil nekoč." Ker si želi, da bi se delno vendarle spremenili dosedanji načrti, ki so bili podlaga za gradbeno dovoljenje, in ker je objekt zaščiten, pa se zaveda, da lahko preteče kar nekaj časa do vnovičnega odprtja vile. "Tukaj sem zato, da se s tem spopadem, a hočem biti realen. Želel bi si, da bi to bilo čez dve leti, računam pa, da bo v petih letih zagotovo. Točno v taki obliki, kot je bila nekoč, zagotovo ne bo mogla biti. A si želim, da bi vsaj na neki muzejski način ali pa v manjšem obsegu omogočili, da bi se točno take terapije lahko vsaj demonstrativno izvajale," je še dejal za Radio Slovenija.

Žagar je sicer odraščal v bližini Bleda, kjer je kot otrok preživel veliko časa, zato ima ta kraj zanj poseben čustveni pomen. "Že kot otrok sem se spraševal, zakaj vila propada, in zdaj imam priložnost, da ji povrnem sijaj, ki ga zasluži," je poudaril. Novi lastnik je nadalje poudaril, da je Riklijeva vila dragocen del blejske in slovenske kulturne dediščine, ob tem predstavlja simbol pionirskega Riklijevega zdravstvenega turizma. Po njegovih besedah je Rikli praktično uvozil zasnovo turizma na to ozemlje in ga povzdignil na višjo raven. Bil je tudi pionir metod zdravljenja, ki so postavile temelje za številne druge pristope, ki se uporabljajo še danes. "Rikli je vzornik inovatorjem in podjetnikom, saj mu je z močno voljo kljub številnim oviram uspelo doseči nekaj izjemnega," je poudaril. Po Žagarjevih opažanjih Riklijeve metode znova pridobivajo pomen – vse bolj je namreč čutiti zavedanje pomembnosti stika z naravo, sprehodov, odklopa od tehnologije in raznolikih vodnih terapij.

Želja novega lastnika je tako tudi, da bi prenovljena vila presegala zgolj muzejsko predstavitev ali gostinsko ponudbo. "Moja vizija je, da bi obiskovalcem omogočili izkušnjo Riklijevih terapij, da bi jih lahko dejansko preizkusili in doživeli na način, kot so se te terapije izvajale," je dejal. Trenutno raziskujejo zgodovinske vire in zbirajo informacije o tem, kako bi lahko projekt izpeljali. Da bo prenova izvedena strokovno in čim bolj avtentično, bo vzpostavljena projektna skupina, v kateri bodo arhitekti, gradbeni inženirji, zgodovinarji in restavratorji. "V prihodnjih mesecih načrtujemo pripravo natančnih načrtov ter tesno sodelovanje z lokalno skupnostjo in pristojnimi organi. Seveda ne pričakujem, da bo šlo vse hitro in brez zapletov, vendar so prvi odzivi zelo pozitivni. Upam na korektno in uspešno sodelovanje z vsemi vpletenimi," je še dejal Žagar.

Želja po obuditvi t. i. Riklijevega atmosferskega zdravljenja
Nad tem, da se Riklijevi vili po vseh teh letih propadanja vendarle obetajo boljši časi, je navdušen tudi zbiratelj in dober poznavalec Arnolda Riklija, sicer tudi avtor monografije o njem Vojko Zavodnik, ki že sodeluje v omenjeni skupini, ki jo je Žagar osnoval za izvedbo projekta prenove. Zavodnika veseli, da želi novi lastnik "oživiti tudi t. i. Riklijevo atmosfersko zdravljenje, kar bi res predstavljalo unikaten in izjemen primer dobre prakse kombinacije zdraviliškega in dediščinskega turizma," je dejal za Radio Slovenija. Ob tem je poudaril še, da je Rikli eden največjih pionirjev naravnega zdravljenja, ki pa je v tujini mnogo bolj cenjen, kot je bil doslej na Bledu. Po Zavodnikovih besedah je zato dejstvo, da je Riklijeva blejska zapuščina zdaj prešla v roke nekoga, ki ima denar in vizijo, za Bled izjemnega pomena, je še poročala Romana Erjavec.