Naložba je bila vredna 1,5 milijona in je obsegala sanacijo vlage v zidovih, razširitev cerkvene ladje z novim vhodnim prizidkom, obnovo notranjosti s tlaki, klopmi, freskami, kipi, razsvetljavo in oltarjem ter obnovo zunanjosti.

Obnova je bila temeljita, saj je bila cerkev obnovljena od tal do stropa, obnovljena sta tudi zunanjost cerkve in zvonik, kjer štiri ure na zvoniku danes kažejo točen čas.

Po besedah Ratajca so restavratorje med deli presenetile tudi izjemne, 400 let stare freske, ki so jih odkrili v zvonici.

Porušili so staro zakristijo in prizidali nov vhodni del
Najpomembnejša in najobsežnejša je bila po oceni Ratajca sanacija vlage v zidovih, ki je že močno načenjala stavbo. Porušili so staro zakristijo in prizidali nov vhodni del z reliefom in portalom. Tako so razširili tudi kor, kjer so obnovili in razširili orgle. V cerkvi so položili talno gretje, nove tlake, vgradili stavbno pohištvo, položili novo električno napeljavo ter uredili razsvetljavo in ozvočenje.

"Popolnoma drugačen videz notranjosti dajejo nove klopi, kjer so končnice enake starim, nov osrednji oltarni prostor, restavrirani oltarji, kipi in freske. Obnovitvena dela pa so se zaključila julija," je dejal Ratajc.

Z donacijami župljanov in drugih jim je uspelo v preteklih petih letih zbrati 1,3 milijona evrov, na dodatnih 150.000 evrov pa je ocenjeno prostovoljno delo do 60 župljanov, tako fizično kot strojno, ter donacije lesa za nove klopi. Ministrstvo za kulturo je prispevalo 34.000 evrov, šmarska občina pa 205.000 evrov.

Cerkev Marije Vnebovzete v Šmarju pri Jelšah je bila prvič omenjena leta 1236, leta 1612 pa je kraj postal samostojna župnija. Cerkev je nato čez leta doživela več prenov. "Leta 1804 je bila cerkev povišana, dobila je tudi nov zvonik, ki stoji še danes. Nato so dela nadaljevali leta 1878, ko so cerkev ponovno razširili in dozidali severno in južno kapelo," je povedal Jože Čakš, ki je raziskoval zgodovino šmarske župnijske cerkve.

Krasi jo tudi kip klečeče Marije na oblakih
Čeprav se je veliki oltar iz prve polovice 18. stoletja, delo znamenitega slovenskega kiparja Janeza Gregorja Božiča, moral umakniti novemu, psevdoromanskemu, je kot spomin nanj ostal kip klečeče Marije na oblakih v niši nad sedanjim oltarjem, piše na spletni strani župnije. Posebnost v cerkvi je tudi kamniti kip sv. Mihaela, krilatega vojščaka s figurama Rafaela in Gabriela.

Danes je cerkev osrednja župnijska cerkev Župnije Šmarje pri Jelšah, ki upravlja še župniji Sladka Gora in Kristan Vrh. Šmarska župnija je tudi sedež Kozjanskega dekanata, kamor sodijo dekanije Šmarje pri Jelšah, Kozje in Rogatec.

V nedeljo bo obnovljeno cerkev slovesno blagoslovil celjski škof Maksimiljan Matjaž.