Imelo je poslovalnico v Ljubljani in Zagrebu, ukvarjalo pa se je z izdelavo in prodajo okrasnih predmetov za cerkve, tako pasarskih kot vezenih.

V tridesetih letih sta podjetje prevzela Mrkunova sorodnika Marija in Oton Ercigoj, po katerih je vezilstvo še danes poimenovano. Dela, ki nastajajo v njihovi delavnici, so namenjena za domača in tuja društva, likovna razstavišča, zasebne domove, cerkve in – celo – za Playboyjev dvorec. Raznolika vezena dela predstavljajo v prostorih podjetja Vezenje Ercigoj v Spodnji Šiški v Ljubljani na razstavi, ki bo na ogled do vključno 21. maja.

Tradicija cerkvenih vezenin in društvenih praporov
Na razstavi ob stoletnici prevladujejo sodobni izdelki veziljske umetne obrti, ki se povezujejo s fotografijo, slikarstvom in oblikovanjem, med starejšimi deli pa izstopa mašni plašč iz šestdesetih let preteklega stoletja, ki je bil izvezen po osnutku slikarja Staneta Kregarja. Pionir slovenskega nadrealizma, abstrakcije in nove angažirane figuralike je bil v tretji četrtini 20. stoletja tudi vodilni sakralni slikar, med drugim je načrtoval številna vezena cerkvena oblačila – paramente. Mašni plašč, ki je bil izdelan v vezilnici Ercigoj, je eden slikarjevih likovno najbolj dovršenih. Razstavljen je bil na razstavi Romar k lepoti v Narodni galeriji leta 2013, danes pa ga hrani Muzej krščanstva v Stični. Na razstavi lahko vidimo tudi vezena sakralna dela akademskih slikarjev Veselke Šorli Puc z značilnimi vegetabilnimi motivi in Mateja Metlikoviča s črtno risbo na barvni geometrizirani podlagi. Tako je narejen tudi Metlikovičev oltarni antependij za zunanji oltar na Brezjah, ki je nagrajeno delo arhitektk Maruše Zorec in Martine Tepina.

Vezenje za cerkve danes ni več temeljna naloga podjetja, saj so se po koncu druge svetovne vojne usmerili v izdelavo praporov. Njihovi naročniki so gasilska, lovska, čebelarska, ribiška, vinogradniška, konjeniška, športna, planinska, turistična, kulturna in druga društva ter sindikati, vojska in protokol Republike Slovenije.

Izdelali so že več kot 4000 praporov, vsak pa je zasnovan kot svečana zastava na drogu ter pomeni predstavitveni in identifikacijski znak društva. Navadno je polje prapora zasnovano iz osrednjega likovnega motiva, napisa in vogalnih motivov, pri načrtovanju pa sodelujejo tudi različni strokovnjaki. Prapori so lahko slogovno realistična dela ali pa so motivi simbolno stilizirani; slednje je za berljivost sporočilnosti in likovno dovršenost prapora primernejše. Za društva ob praporih izdelujejo tudi spominske trakove, zastavice in našitke, ukvarjajo pa se še z restavriranjem in izdelovanjem replik starejših praporov. Vezenje Ercigoj ni edini izdelovalec tovrstnih umetnoobrtnih izdelkov v Sloveniji, vendar je na tem področju vodilno podjetje, z društvi so razvili tudi dogodek svečane predaje prapora.

Tradicionalno vezenje in sodobni likovni umetniki
Sodelovanje s sodobnimi likovnimi umetniki je nadaljevanje idejnega, umetniškega in tehnološkega razvoja podjetja. Na eni strani gre za prenos likovnih oziroma fotografskih del v nov medij vezene podobe s fotorealističnim načinom vezenja, pa naj so to slike francoskih impresionistov, slovenskih klasikov, kot je Maksim Gaspari, ali pa fotografijo Aleša Bravničarja za revijo Playboy, ki v vezeni izvedbi krasi vilo pokojnega ustanovitelja Playboya Hugha Hefnerja na Beverly Hillsu. Na drugi strani gre za avtorske projekte, zasnovane prav za Ercigoj, ki segajo na področja opreme domov, uporabnih predmetov ali v sodobne reinterpretacije slovenske dediščine. S podjetjem med drugim sodelujejo Vladimir Leben, Barbara Jurkovšek, Boštjan Plesničar, Aleksij Kobal, Silvester Plotajs – Sicoe, Uroš Weinberger, Mitja Ficko.

V delu Plesoči medvedi je Vladimir Leben upodobil medvede, ki so zaradi prisiljene hoje po žerjavici še dolgo poskakovali, avtor pa jih je reinterpretiral kot disko plesalce. Projekt obsega vezeno instalacijo na platno, omarico za gramofon in zvočnika, dopolnjuje ga glasba Alda Kumarja in Saša Kalana, predstavljen pa je bil tudi na razstavi v Moderni galeriji in v razstavišču na gradu Rajhenburg. Silvester Plotajs – Sicoe je likovno zasnoval vezeno sliko, paravan in počivalnik ter nanje prenesel svoj značilni barviti svet simbolov in stiliziranih podob iz življenja. V umetnoobrtni izvedbi vezenja so tako vsakdanji predmeti postali izstopajoči oblikovalski kosi.

V slovensko etnološko dediščino v Ercigoju segajo s projektom vezenih panjskih končnic, s katerimi nadgrajujejo bogato izročilo poslikanih čelnih deščic z versko, zgodovinsko ali žanrsko šegavo vsebino ter ki so nekdaj, in tudi še danes, krasile slovenske čebelnjake. Na eni strani v vezenini posnemajo stare motive, na drugi pa so sodobni likovni umetniki avtorsko pristopili k tej dediščini, bodisi z reinterpretacijo motivov bodisi z ustvarjanjem popolnoma novega vsebinskega konteksta panjskih končnic. Dvojnost tradicionalnega in sodobnega se kaže tako v likovnih pristopih kot v tehnologiji vezenja, kjer stare načine ročnega vezenja nadgrajujejo z delom visokotehnoloških vezilnih strojev. Rezultat stoletne tradicije so dela, ki odsevajo mojstrsko umetnoobrtno znanje, materializirano v delih s stotinami barv, kilometri sukanca in milijoni vbodov.