Od prstana zaobljube iz 2. stoletja do prav toliko stare koščene miniaturne knjižice: več kot sto arheoloških predmetov na prvi razstavi v nemškem prostoru, posvečeni zgolj slovenski arheologiji, predstavlja zaklade desetih slovenskih muzejev.
Razstavo z naslovom Čivki iz preteklosti danes odpirajo v Arheološkem muzeju v Frankfurtu kot del spremljevalnega programa 75. Frankfurtskega knjižnega sejma, kjer ima Slovenija vlogo častne gostje. Razstava je del tradicije – Arheološki muzej Frankfurt namreč tradicionalno povabi narodni muzej iz države gostje Frankfurtskega knjižnega sejma, da pripravi razstavo, ki je v času knjižnega sejma na ogled v njihovem muzeju.
Narodni muzej Slovenije je priložnost izkoristil za prvo celostno predstavitev slovenske arheološke dediščine v Nemčiji, kar uresničuje s pomočjo zbirk še devetih slovenskih muzejev. To so Pokrajinski muzej Celje, Pomurski muzej Murska Sobota, Pokrajinski muzej Ptuj Ormož, Muzej in galerije mesta Ljubljane, Dolenjski muzej Novo mesto, Pokrajinski muzej Koper, Gorenjski muzej Kranj, Goriški muzej Nova Gorica in Tolminski muzej.
Vodja razstave, ki bo na ogled vse do 17. marca prihodnje leto, je kustosinja v Narodnem muzeju Slovenije Daša Pavlovič. Naslov postavitve je navezala na zdaj že nekdanje ime socialnega omrežja Twitter, in sicer v smislu, da so uporabili kratka sporočila oziroma pol prikrita sporočila brez konteksta. Prav tako namreč tudi sama doživlja arheološko dediščino: različni arheološki predmeti so kot takšni čivki – strokovnjaki poznajo osnovno funkcijo, zakaj in kako so jih uporabljali, ne morejo pa čisto razbrati in razumeti vseh njegovih pomenov.
V Frankfurt so slovenski muzeji poslali 110 avtentičnih arheoloških predmetov, pet kopij in eno rekonstrukcijo. Gre za zelo širok nabor – od piščali do ropotuljice, od prstana zaobljube, roženega glavnika do predmetov z venetskimi napisi – vsi pa so vključeni v narativo, ki skuša predstaviti človeško ustvarjalnost na poti do enega od njenih vrhuncev – knjige. Slovensko arheologijo so tako povezali v tri sklope predmetov: tiste, ki so vezani na zvok in glasbo (naj gre za glasbila – od prazgodovinskih piščali iz kosti jamskih medvedov prek antične dvojne piščali do novoveških železnih drumlic – ali ropotulje, ki so jih uporabljali pri ritualih ali kot otroške igrače); potem so tu simbolni predmeti (prazgodovinske figurine, verjetno upodobitve nam nepoznanih božanstev, kipci antičnih bogov, predmeti z vgraviranimi astralnimi simboli, predmeti v obliki živali, miniaturni predmeti in predmeti z vrezanimi figurami, ki govorijo zgodbo kot nekakšen strip); in predmeti, ki nosijo najzgodnejše zapisane besede (na primer venetske pisave na odlomku bronaste situle in na srebrni ploščici, zapisi imen lokalnih božanstev, antična miniaturna knjižica in grafiti).
Kot sporočajo iz Narodnega muzeja, nam vsi ti predmeti s svojimi zvoki, simboli ali zapisanimi besedami odstirajo tisto nekoliko globljo razsežnost duhovnosti, zabave in pojasnjevanja sveta ljudi iz preteklosti. "Kažejo potrebo človeka po izražanju nečesa abstraktnega, po ustvarjanju simbolnega in po trajnem zapisu zgodb, zaobljub in tudi nedovoljenih besed. So neizpodbitni kazalniki razvoja človeške ustvarjalnosti, ki je vodil do enega od njenih vrhuncev – knjige."
Med drugim predstavljajo neandertalčevo piščal iz Divjih bab, ki jo hrani Narodni muzej Slovenije, in koščeno šivanko iz Potočke zijalke, ki jo hrani Pokrajinski muzej Celje, vendar pa ostajata izvirnika tam, kjer ju hranijo. V Nemčiji sta na ogled kopiji teh dveh svetovnih unikumov, ki zaradi izjemne občutljivosti in svoje neprecenljive vrednosti nikoli ne zapustita matičnih ustanov.
Je pa v Frankfurtu na ogled izvirna zaponka v obliki pava z arheološkega najdišča Pristava na Bledu. "Danes pav simbolizira napuh in prestiž. V preteklosti pa je imel veliko bolj pozitivno simboliko. V času antične Grčije so pavi veljali za stookega čuvaja boginje Here, v rimski dobi so preminule cesarice pospremili v nebo. V primeru fibule iz 5. oz. 6. stoletja, ki bo razveselila nemško občinstvo, pa pav simbolizira krščanstvo, takrat je veljal za simbol nesmrtnosti in večnega življenja," pravi kustosinja.
"S predstavitvijo vseh teh izjemnih arheoloških predmetov iz desetih priznanih slovenskih muzejev želi Arheološki muzej Frankfurt poudariti izreden pomen, ki ga je imel slovenski prostor v prazgodovini in skozi vsa zgodovinska obdobja," pa je pred odprtjem razstave zapisal izvršni direktor Arheološkega muzeja Frankfurt Wolfgang David. Projekt spremlja tudi katalog, pregledna publikacija o slovenski arheologiji v angleškem jeziku.
Spodaj lahko pobliže spoznate nekaj predmetov, ki so na ogled v Frankfurtu:
S Stuhlpfarrerjem je bil prvi nemško govoreči avstrijski zgodovinar, ki je tematiziral zgodovino koroških Slovencev kot novo poglavje uradne avstrijske zgodovine
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje