Žal smo nemočni pri konkretnejšem ukrepanju v kratkem času. V proračunu za celovito obnovo Čeligijevega stolpa nimamo sredstev, a kljub temu iščemo rešitve, da bi v prihodnjih letih objekt obnovili," sporočajo iz kabineta mariborskega župana Saše Arsenoviča glede Čeligijevega stolpa, del katerega se je pred kratkim sesedel.
Pristojne službe so nato objekt sanirale do mere, da se je preprečilo njegovo nadaljnje rušenje in tudi gibanje v okolici stolpa je zdaj po navedbah občine spet varno. Gre za enega redkih ohranjenih stolpov mariborskega mestnega obzidja, z njega pa se je pred mesecem dni odkrušilo nekaj več kot kubični meter kamnitega zidu.
Stabilnost stolpa ni bila ogrožena
Poškodba je nastala na severovzhodnem vogalu stolpa, ki je sicer kvadratnega tlorisa. Ta vogal je bil poškodovan že dlje časa. "To je razvidno s fotografij vzhodne fasade iz leta 2006. Poševna razpoka ob tem vogalu na vzhodni fasadi je nazorno nakazovala, kje je možno, da pride do delne samoporušitve dela zidu. Vzrok je bil v slabem vzdrževanju objekta skozi več desetletij, vse skupaj pa je pospešila vegetacija, ki je rasla iz zidu," je pojasnil vodja mariborske izpostave Zavoda RS za varstvo kulturne dediščine Slovenije Srečko Štajnbaher.
Po ocenah zavoda stabilnost stolpa s tem ni bila ogrožena, saj so njegovi zidovi precej debeli, v zgornjih etažah pa so tudi horizontalno povezani s kovinskimi nateznimi vezmi. Te bo sicer treba obnoviti ali nadomestiti z novimi, zakritimi. "Interventna sanacija stolpa je obsegala odstranitev škodljive vegetacije in korenin, po čiščenju ploskve loma je bila izvedena ponovna pozidava z originalnim kamnom v prvotni gabarit. Za popolno varnost objekta je treba popraviti še streho," ocenjuje Štajnbaher.
Nedosegljivost ponovne uporabnosti
Ni pa denarja za celovito obnovo, ki bi omogočila morebitno ponovno uporabnost objekta, ki bi mu radi dali tudi vsebino. "Razmišljali smo o pomenu turških vpadov v Maribor, ki je pomembna tema za Maribor, in o mikro pravnem muzeju, v katerem so bile predvidene mučilnice in jih je predvideval projekt pravne fakultete," so sporočili iz županovega kabineta.
Na zavodu za varstvo kulturne dediščine so glede nadaljnje rabe spomenika odprti za različne možnosti. Opozarjajo, da so zaradi majhnega notranjega tlorisa in težavnih dostopov v višja nadstropja bistveno omejene možnosti večjih aktivnosti. "Niso pa sprejemljive nobene dejavnosti, ki bi zaradi izvedbe zahtevale posege v strukturne elemente spomenika," je še za konec pojasnil Štajnbaher.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje