Po usodnem požaru leta 1858, ki je v ljubljanski cukrarni izbruhnil zaradi nepazljivosti delavca, je bilo za nekoč največjo rafinerijo sladkorja v avstro-ogrski monarhiji konec proizvodnje, za poslopje pa se je takrat začelo novo življenje, polno razburljivih zgodb in usod ljudi, ki so v njej delali in živeli, so zapisali v Muzeju in galerijah mesta Ljubljane, kjer bodo upravljali Cukrarno.

Pestra zgodovina stavbe, ki je v marsičem povezana s številnimi še živečimi ljudmi mesta, je seveda najbolj znana po predstavnikih moderne, ki so v njej preživljali razuzdane in tudi najbolj bridke trenutke svojega življenja. Zgradba je navdihnila številne ustvarjalce, zato se njena podoba in zgodbe njene notranjosti in življenja v njej zrcalijo v številnih literarnih delih tako Otona Župančiča in Josipa Murna kot predvsem Ivana Cankarja.

Ker obnova stavbe še poteka, so se odločili, da nov prostor kulture naznanijo s projekti, lociranimi v njegovi neposredni okolici. Zgradba je namreč v degradiranem območju v neposredni bližini središča mesta in bo z novo kulturno dejavnostjo ter celostno ureditvijo prostora okoli tovarne nedvomno pripomogla k revitalizaciji tega dolga leta opuščenega dela mesta.

Pot tlakovana s kritino stare stavbe

Mateja Andraža Vogrinčiča so povabili, da v parku, katerega zgodovina je nekoliko manj znana prebivalcem Ljubljane, s posegom v prostor sproži razmislek tako o okolišu kot tudi o Cukrarni sami. Umetnik se je odločil za intervencijo v sam park in z gradbenim materialom, pridobljenim z gradbišča Cukrarne, tlakoval centralno os – pot, ki vodi skozi park od križišča proti tovarni.

Pot je tlakovana z zdrobljenim materialom kritine (granulat), ki je bil nekoč del stavbe.

Prostorska intervencija tako na zelo ekspliciten način povezuje park s Cukrarno in s poudarjanjem centralne osi metaforično naglašuje pot v smeri od mestnega središča proti stavbi. Umetnik odstranjeni material reciklira in s peskom, zaznamovanim s preteklostjo, tlakuje pot do stavbe, v kateri se bo pisala nova zgodovina prostora in mesta.

Vogrinčič je mednarodno priznan umetnik, znan po svojih prostorskih instalacijah v presenetljivih ali zapuščenih okoljih, izbranih po navdihu ob obisku kraja in študiji socialnega ter zgodovinskega konteksta. V svetu sodobne umetnosti je prisoten več kot dve desetletji. Od leta 1993, ko je oblekel hišo na obrežju Ljubljanice, dobiva vabila z različnih koncev sveta.

Intervencija na Ambroževem trgu bo na ogled do 2. decembra.