Ko pridemo v Bistro pri Vrhniki, nas zajame prijeten hlad. Kraj je dobil ime po vodi, ki se slikovito vije okrog velikega kartuzijanskega samostana. Prvi menihi v belih haljah, ki so iskali mir in med sabo skoraj niso govorili, so sèm prišli že leta 1220.
Danes v poslopjih najdemo legendarne stole slovenske izdelave, najrazličnejše konjske podkve, luksuzne avtomobile Josipa Broza - Tita, drevak, nostalgična Rogova kolesa, nekdanji ljubljanski živo rdeči tramvaj, bencinske postaje z nizkimi cenami v dinarjih, najrazličnejša Tomosova motorna vozila ... Tu je še na tisoče drugih predmetov, ki pričajo o veliki tehniški inovativnosti na Slovenskem in o tem, kako je tehnologija vplivala na vsakdanje življenje ljudi.
Inovativnost in domišljija
"Vzbujamo radovednost, navdušujemo mlade za tehniške poklice, spodbujamo kritično razmišljanje v družbi v zvezi s tehniškim razvojem," poslanstvo, ki ga Tehniški muzej Slovenije izpolnjuje že okroglih 70 let, za MMC opiše Barbara Juršič.
"Tu najdemo znanje, domišljijo, inovativnost in ideje, kako pridelati hrano, kako uporabljati transport, izkoristiti električno energijo …" doda sogovornica.
Tehniški muzej so ustanovili leta 1951. Tedaj je obsegal le zbirke o gozdarstvu, lesarstvu in lovstvu, ki so stale na borih 80 kvadratnih metrih, danes pa se ta največji slovenski muzej razprostira na 6000 kvadratnim metrih in ima dve lokaciji: v Bistri pri Vrhniki in Polhovem Gradcu.
Naprave, ki jih ne zna več uporabljati nihče
"Mnogo strojev otroci in odrasli ne poznajo. Ne znajo denimo zavrteti stare telefonske številčnice in občudujejo Morsejevo abecedo," je za MMC povedala Ana Katarina Ziherl iz pedagoško-andragoške službe Tehniškega muzeja Slovenije.
V podružnici, tj. Muzeju pošte in telekomunikacij v Polhovem Gradcu, lahko na primer vidijo starinski telefon, ki je deloval po korakih, pojasni.
Nekatere naprave so že tako stare, da ni več nikogar, ki bi jih znal pravilno uporabljati. Med njimi je prva avtomatska telefonska centrala iz leta 1927, ki še vedno deluje in jo zna uporabljati le še en gospod, ki se vsake toliko časa oglasi v muzeju in preveri, ali še deluje. V tistih časih je imela centrala v Ljubljani 66 naročnikov, ki so uporabljali eno samo telefonsko govorilnico.
Domačin, ki ve, kako deluje skoraj sto let stara telefonska centrala, zdaj mlajšega fanta uči, kako jo upravljati.
Med pandemijo filmčki in spletni izzivi
"Ogromno angažiranja in energije gre za to," prizna Ana Katarina Ziherl, ki je vajena vrveža skupin vseh starosti, ki so sodelovale v številnih delavnicah in prikazih, ki so jih pred pandemijo covida-19 pripravljali v muzeju. Nepričakovanim spremembam so se morali hitro prilagoditi, pojasni.
Muzej je bil ob ustanovitvi namenjen zbiranju predmetov in raziskovanju, pravi sogovornica. "A v resnici je namenjen ljudem, ključno je, da predmete prestavimo javnosti. Tehnika ni blizu vsem, naš izziv pa je predvsem pritegniti mlade," pojasnjuje kustodinja.
A danes to poslanstvo izpolnjujejo tudi v spremenjenih razmerah. Muzej je zelo dejaven na spletu. Na njihovi strani na družabnem omrežju Facebook lahko vsak dan najdemo nove izzive in zanimivosti. Na svoji spletni strani objavljajo izobraževalne posnetke za učence in učitelje, kjer jih med drugim vodijo skozi gradnjo najrazličnejših izdelkov.
"Vsi smo na tem področju laiki, uporabili smo opremo, ki jo imamo, filmčke tudi sami montiramo, eden od naših tehnikov pa je bil nekoč lučkar in nam pomaga," pojasnjuje Ana Katarina Ziherl. A prava izkušnja muzeja je vedno v živo, poudari in pogreša čase, ko so po Bistri hodile gruče otrok ter srednješolcev, ki so jih usmerjali gostobesedni vodniki.
Tu se odvijajo najrazličnejše delavnice in prikazi – dih vam vzame na primer Ukročena elektrika – Predstavitev poskusov Nikole Tesle, na Dnevih znanosti in tehnike pa se predstavljajo laboratoriji z najnovejšimi raziskavami ter študentje s svojimi idejami.
"Danes bi moralo biti vse zabavno, vse interaktivno. V muzeju imamo tudi tablice in šolarji si lahko ogledajo filmčke, ki pa jih znajo že tudi sami izbrisati. To ni to – včasih so boljše kake čisto preproste stvari, privlačni so že predmeti, ki se jih lahko dotakneš in jim malo obrneš. A ne glede na to, koliko je v muzeju gumbov in interaktivnih tablic – bistven je dober vodič," še pove Ana Katarina Ziherl.
Zanimivi in nenavadni predmeti
Lokomotiva ali lokomobila?
"O, glej, lokomotiva!" rečejo otroci, ko pridejo do eksponata, ki je resda podoben lokomotivi, a gre v resnici za parni stroj, s katerim so poganjali marsikaj.
Podatkov o tem, kje in kdo jo je uporabljal, ni. Preden je svoje mesto dobila v muzeju, so jo leta 1982 našli na odpadu v Murski Soboti. Bila je v precej slabem stanju, a so obnovili.
Avto za otroke
V Bistri je mogoče videti približno 50 avtomobilov, 50 motornih koles in 50 koles vseh vrst, ki prikažejo razvoj cestnega prometa na Slovenskem. Med njimi najdemo tudi otroški avtomobil, ki ga občudujejo predvsem mlajši obiskovalci.
Izdelali so ga pred začetkom druge svetovne vojne, najverjetneje leta 1938. Oče je kupil sestavne dele in za svojega sina po navodilih zgradil model. Igrača priča o tem, da so si otroci že pred stoletjem želeli, da bi tako kot odrasli vozili svoje avtomobile, ki so jih sestavljali skupaj s starši.
Prvi robot na svetu, ki smuča
Robot smučar IJS je prvi robot na svetu, ki je bil sposoben samostojno smučati. Med vratci je zavijal z uporabo tehnike karving. Kar desetletje, tj. med letoma 1995 in 2015, ga je razvijala ekipa raziskovalcev z Instituta Jožef Stefan.
Robotske tehnologije so prenesli in uporabili na področju alpskega smučanja in smučarskega teka ter z njimi analizirali biomehaniko smučanja.
Robot se je preizkusil v virtualnem okolju, smučal pa je tudi na smučiščih v Cerknem in na Sorici. Danes ga uporabljajo tudi za razvoj in testiranje smučarske opreme.
Robotek Roki: Nekoč delavec v tovarni, danes deli avtograme
Robot, ki so ga izdelali na ljubljanski Fakulteti za elektrotehniko, je v tovarni Iskra od leta 1987 sestavljal indukcijske števce.
Danes je muzejski eksponat, ki so ga naučili tudi, da napiše svoje ime: Roki.
Rogovo kolo in tipkalni stroj
Otroški tricikel, kolesa brez zavor, dvokolesa in starinska visoka kolesa ter taka, izdelana iz lesa ... Na kolesarskem oddelku med drugim najdemo tudi najrazličnejša Rogova kolesa, ki prikažejo zgodovino tega legendarnega izdelovalca. Sprva niso bila namenjena za prosti čas, saj kolesarstva še niso razumeli kot hobi, ampak za pot v službo. Rog je tako poleg ponija iz leta 1964 izdelal tudi svoj pisalni stroj.
Zamisel je bila, da se bodo delavci v službo pripeljali z Rogovim kolesom in tam tipkali na Rogov pisalni stroj.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje