Vrnitev beninskih bronov, ki jih predstavljajo v preurejeni postavitvi Humboldtovega muzeja, je eden od korakov Nemčije pri postopnem obračunavanju s kolonialnim obdobjem in krivicami iz preteklosti.

"Mislim, da smo na pravi poti glede kolonialne nepravičnosti," pravi Hermann Parzinger, predsednik Fundacije za prusko kulturno dediščino, ki skrbi za nacionalne muzeje v nemški prestolnici. Kot pravi, še niso blizu konca, vendar so muzeji pripravljeni nadaljevati svojo pot do boljšega razumevanja preteklosti skupaj z mednarodnimi partnerji.

Odločitev, da vrnejo bronaste predmete, je zadnja v nizu potez, ki so jih sprejeli v Berlinu, da bi poskušali prevzeti odgovornost za zločine kolonialne dobe, vključno s tem, da je Nemčija maja lani uradno priznala genocid, ki ga je izvedla v Namibiji.

Sorodna novica Nemčija bo prva država, ki bo vrnila naropane beninske kipe

Razstava med drugim vključuje prestola in spominski doprsni kip monarha Kraljevine Benin. Na razstavi, ki so jo pripravili "v tesnem sodelovanju s partnerji v Nigeriji", predstavljajo umetnost in zgodovino kraljestva.

Nemčiji sledijo tudi nekateri drugi muzeji
Večina beninskih kipov izhaja iz obdobja britanskega plenjenja leta 1897, ko so pripadniki britanske vojske vdrli v kraljevino Benin in oplenili tamkajšnja svetišča in palače. Odtujeni kipi so pozneje končali v različnih muzejskih zbirkah po Evropi in ZDA. Nemčija je sicer prva država, ki je lani oznanila vrnitev del Nigeriji, njenemu zgledu pa so sledili tudi drugi muzeji.

Več se jih je trdovratno upiralo zahtevkom po vrnitvi artefaktov v dežele nastanka, pogosto z argumentom, da te dežele nimajo zagotovljenih "primernih razmer" in dovolj sredstev, da bi skrbele za dragocenosti. Največjo zbirko beninskih kipov danes sicer hrani Britanski muzej (okoli 700 bronastih predmetov), približno 110 artefaktov pa je končalo v nemških ustanovah, in sicer v Hamburgu, Kölnu, Stuttgartu, Leipzigu in Dresdnu. Vsaj 440 primerkov so jih hranili v Etnološkem muzeju v Berlinu.

Novembra 2021 je Francija Beninu vrnila 26 artefaktov iz Abomeya. Vse večje so tudi zahteve do Britanskega muzeja. V muzeju so dalj časa trdili, da je njihova obsežna zbirka tujih artefaktov, kot je Elginov marmor, vzet iz Partenona v Atenah, tam najbolje hranjena. Zato pa so iz Muzeja in vrtov Horniman v Londonu avgusta letos sporočili, da bodo lastništvo 72 predmetov, ki so jih na silo odstranili iz mesta Benin, prenesli na nigerijsko vlado. V Nigerijo se bo tako vrnilo in preneslo lastništvo tudi za 12 slavnih bronastih umetnin iz Benina, ki jih je leta 1897 zaplenila britanska vojska. Med predmeti, katerih lastništvo bodo prenesli, so med drugim oltarni medeninasti petelin, obredni predmeti iz slonovine in medenine, medeninasti zvonovi, vsakdanji predmeti, kot so pahljače in košare, ter ključ tako imenovane kraljeve palače.

Utišane, zavrnjene in leta pozabljene prošnje

"Tako kot Nizozemska in Belgija je tudi Nemčija vzpostavila muzejsko politiko, ki ima luciden pogled na kolonialno preteklost," je dejal francoski zgodovinar in specialist za to obdobje Pascal Blanchard. Po besedah zgodovinarke Benedicte Savoy segajo prošnje za vrnitev predmetov v 60. leta prejšnjega stoletja, vendar so bile "utišane, zavrnjene in leta pozabljene". Strokovnjaki ocenjujejo, da je bilo v preteklosti z afriške celine odpeljanih od 85 do 90 odstotkov kulturnih artefaktov, mednje sodi nekaj najbolj cenjenih del afriške umetnosti.

V Nigeriji načrtujejo gradnjo muzeja v Beninu na jugu države, kjer bi združila predmete ob njihovi vrnitvi.