Gradnja in notranje čiščenje katedrale naj bi se začela v prihodnjih mesecih. Novico je te dni z zapisom na enem od družbenih omrežij potrdila za obnovo pristojna delovna skupina Rebâtir Notre-Dame de Paris. Zapisali so, da so na dobri poti, da se projekt konča spomladi leta 2024, ravno do poletnih olimpijskih iger, navaja portal Artnet.

Odločeni "zmagati v tej bitki leta 2024"
Tak cilj si je zastavil francoski predsednik Emmanuel Macron v dneh po uničujočem požaru 15. aprila 2019. Njegov petletni načrt se je mnogim, ki so bili priča samemu požaru, zdel ambiciozen, če ne celo nemogoč. "Uradno naznanjamo, da je katedrala zdaj rešena, da trdno stoji na stebrih, da so njene stene trdne, da se vse drži skupaj," je za francosko TV BFM povedal vodja Rebâtir Notre-Dame Jean-Louis Georgelin. "Odločeni smo zmagati v tej bitki leta 2024, ponovno odpreti katedralo leta 2024. Franciji bo v čast, da to stori, in to bomo storili, ker smo v tem cilju vsi poenoteni," je dodal.

Ciljna črta na 16. aprilu 2024
Georgelin je pojasnil tudi, da bodo notranje stene in tla katedrale te dni podvrženi "temeljitemu čiščenju". Medtem naj bi se gradnja stavbe, ki jo bo država zaupala zasebnim podjetjem, začela v naslednjih mesecih. Denar za njihovo poplačilo bo prišel iz približno 845 milijonov evrov, ki so jih obljubili zasebni in podjetniški donatorji. Cilj skupine Rebâtir Notre-Dame je pripraviti katedralo, da bo lahko pod njeno streho 16. aprila 2024 že neokrnjeno bogoslužje.

Sicer je Macron lani po letu dni ugibanj, kako bo videti ta gotska znamenitost po prenovi, napovedal, da bo njen znameniti stolp povrnjen v prvotno stanje. Predsednik je predtem dejal, da bo država izvedla mednarodni arhitekturni natečaj za preoblikovanje strukture, vendar si je premislil po priporočilu francoske komisije za nacionalno dediščino in arhitekturo, že piše Artnet.

Eden najdragocenejših spomenikov stavbarstva v Evropi
Pariško katedralo Notre-Dame so začeli graditi leta 1163 po vzoru bazilike v Saint-Denisu, kjer so grobovi francoskih kraljev. Stavba, ki je bila dokončana v drugi polovici 13. stoletja, spada med najdragocenejše spomenike evropskega stavbarstva.

Nazadnje je bila katedrala bolj poškodovana med francosko revolucijo v 18. stoletju med nasiljem proti katoličanom. Obe svetovni vojni pa je prestala večinoma nepoškodovana. Do požara v letu 2019 je bila eden najbolj obleganih turističnih ciljev v Parizu, ki jo je letno obiskalo krepko čez 10 milijonov obiskovalcev.

Katedrala je dala ime tudi eni izmed največjih francoskih literarnih mojstrovin – Notredamskemu zvonarju Victorja Hugoja iz leta 1831.