Zabava za Borisa odslikava mračnjaški duh gledališča karnevala, ki se v medprostoru med krutostjo in patetičnostjo groteske poigrava z družbenimi normami. Foto: Cankarjev dom
Zabava za Borisa odslikava mračnjaški duh gledališča karnevala, ki se v medprostoru med krutostjo in patetičnostjo groteske poigrava z družbenimi normami. Foto: Cankarjev dom
Thomas Bernhard
Dela na nizozemskem rojenega avstrijskega romanopisca in dramatika Thomasa Bernharda so močno zaznamovala občutek osameljnosti, ki ga je občutil kot otrok, in neozdravljiva bolezen, zaradi katere je smrt razumel kot osrednje bistvo eksistence. Za njegova dela so tako značilni monologi osamljenih protagonistov, ki odražajo njegov pogled na svet, pogosto z nanašanjam na dejanske situacije.

Predstavo Zabava za Borisa so uprizorili gledališčniki Theatre UBU iz Montreala v režiji Denisa Marleauja. Kanadskega režiserja, ki je leta 1995 priredil in režiral že Bernhardovo delo Maitres Anciens (Stari mojstri), so pri prvencu pritegnili predvsem 'beckettovska narava pohabljenih in poškodovanih likov ter ekstravaganca in jedek humor'.

Avstrijski dramatik Thomas Bernhard, ki velja za enega najpomembnejših povojnih pisateljev nemško govorečega okolja, že v prvencu ni razočaral s svojim smislom za kritični pogled na družbo, zaradi katerega ga v domači Avstriji označevali za 'Nestbeschmutzer' (tisti, ki onečedi lastno gnezdo).

Zabava za Borisa je pripoved o Dobri ženi, ki v avtomobilski nesreči izgubi noge. Zanjo skrbi negovalka in družabnica Johanna, ki ponižno prenaša ponižanja svoje gospodarice. Neguje tudi njenega invalidnega moža, ki mu gospodarica diktira življenje ter komunicira z njim zgolj v obliki krikov in živalskega kruljenja. Za Borisov rojstni dan mu žena priredi zabavo, na katero povabi trinajst invalidov. A na glasni 'zadnji večerji' se med Dobro ženo, Johanno in Borisom stke bizarna, intenzivna vez.

Osamljeni svetovi obsojenih na nedejavnost
Liki na Zabavi za Borisa so značilno bernhardovsko nepopolni in telesno zaznamovani človeški ostanki dekadentne družbe. Njihova obsojenost na nedejavnost je v kontrastu s strastnimi in ognjevitimi besedami, ki bruhajo iz njih. Postavljeni so v zaprte, osamljene svetove, kjer se izgubljeno otroštvo izraža v igrah in igranju vlog ob skrivanju identitete z masko, lutko in videojunaki.

Poleg igralcev ustvarjajo dekadenčni duh mračnjaškega gledališča karnevala tudi lutke človeške velikosti, katerih brezdušne obraze oživljajo videoprojekcije. V predstavi igrajo Christiane Pasquier, Guy Pion in Sebastien Dodge. Predstava Zabava za Borisa, ki jo spremljajo za Bernharda značilni poetični motivi in obsedenost, je bila premierno predstavljena v hamburškem Nemškem dramskem gledališču v režiji Clausa Peymanna.

Predstavo bodo v Linhartovi dvorani ponovili še v nedeljo, prav tako ob 20.00, na ogled pa bo francoskem jeziku s slovenskimi nadnapisi.