Drama opozarja na težavo sodobnega človeka, ki je pod dikcijo borbe za fizični obstoj nevede in nehote očiščen skrbi za duševno prtljago, že zdavnaj zgubljene pod prahom enoznačnih banalnosti. Foto: MGL/Tone Stojko
Drama opozarja na težavo sodobnega človeka, ki je pod dikcijo borbe za fizični obstoj nevede in nehote očiščen skrbi za duševno prtljago, že zdavnaj zgubljene pod prahom enoznačnih banalnosti. Foto: MGL/Tone Stojko
Drama o Mirjani in tistih okrog nje.
Čeprav so protagonisti v partnerskih ali prijateljskih odnosih, je njihov medsebojni odnos omejen na golo konverzacijo in le površne medsebojne odnose. Foto: MGL/Tone Stojko
Drama o Mirjani in tistih okrog nje
Avtor Ivor Martinić s svojo dramo opozarja, da praznina posameznikovega življenja ni le osebna težava, saj se dotika tudi širše družbe. Foto: MGL/Tone Stojko

Drama hrvaškega avtorja Ivorja Martinića se predstavlja v dveh dneh, pripoveduje pa o družinskem življenju treh žensk, matere Mirjane, njene pubertetne hčerke Veronike in babice Violete. Gre predvsem za dramo o zreduciranih medsebojnih odnosih, saj je osebni stik nastopajočih omejen na golo konverzacijo, kjer ni ne prostora ne volje za odkrivanje globokih intimnih sfer.

Njihovi enodimenzionalni odnosi razkrijejo težavo sodobnega človeka, ki se v borbi za vsakdanji obstoj nevede odreče skrbi za duševno razbremenitev in se na koncu zadovolji z votlostjo svojega banalnega bivanja.

Melanholija, frustracije in humor
Delo je prevedla Alja Predan, ki jo je najprej pritegnil način sporočilnosti besedila, saj izraža
presenetljivo zrelost mladega absolventa zagrebške dramaturgije. Prevajalka še poudarja, da se avtor ni osredotočil le na obdobje in težave svoje generacije, ampak predstavil generacijsko in socialno različnost ter jo zaokrožil s pronicljivim portretom sodobne tranzicijske družbe. Melanholijo in frustracije spremlja tudi humorna plat, ki jo Martinić občasno spušča iz blage ironične distance do dramskih likov.

Dramaturginja Eva Mahkovic je opozorila na dvodelnost dramskega besedila. Dialog predstavi natančno določen občutek, temu pa sledijo izbruhi iskrenosti, ki jih v resničnem življenju ni opaziti, ker jih preprosto ni. Človekova neizgovorjena notranjost se prepleta z vsakdanjimi pogovori.

Medgeneracijski in socialni prepad
Dušan Jovanović razume dramo kot delno eksperimentalno besedilo, v katerem imajo od treh bistvenih gledaliških prvin lika, prostora in časa dejanski pomen le človek in njegovi odnosi. Drama o Mirjani in tistih okrog nje ima jasno zastavljen koncept o zreduciranih medsebojnih odnosih. Travmatične izkušnje, nerazumevanje in frustracije izvirajo iz medgeneracijskega in socialnega prepada. V igri ima skoraj vsak lik svoj nasprotni pol. Središče predstave je po Jovanovićevih besedah ženska vseh generacij, njena erotika, odnos do moža, otrok ter skrbi in skrivnosti v njeni glavi.

V predstavi nastopajo ...
V vlogi Mirjane se predstavlja Judita Zidar, babico Violeto igra Stannia Boninsegna, Simon je Janez Starina, kot Grozdana nastopa Mirjam Korbar Žlajpah, Jakob je Milan Štefe, Ankica pa Jette Ostan Vejrup. V predstavi pa sodelujejo še pevka Tajna Tanović ter igralca Rok Kunaver in Alja Kapun. Zadnja se je na vlogo najstnice Veronike pripravljala tudi tako, da je preučevala vedenje pubertetnikov med šolskimi odmori.

Kostumografija je delo Jelene Proković, glasba pa je Draga Ivanuše.