Sicer pa gre, kot zagotavlja vodja začasnega sekretariata EPK 2012 Vladimir Rukavina, pri tem le za formalnost, saj so že novembra na predstavitvi dobili zeleno luč izbirne komisije. Mariborska kandidatura je "preizkus" v Bruslju sicer prestala šele v drugem poskusu, potem ko je bil sprva predlagani program po mnenju komisije preobsežen. Tudi zaradi tega je bil kmalu zatem ustanovljen začasni sekretariat za EPK 2012, ki ga vodi prvi mož Narodnega doma Maribor.

Rukavina meni, da je v naslednjem obdobju ključno dejanje formiranje profesionalne organizacije, ki bo vodila projekt, kar naj bi se zgodilo do marca. "V okviru te organizacije bo stekla tudi evalvacija predvidenih programov in bo vzpostavljen sistem sofinanciranja ter uvrščanja programov v EPK 2012. Druga zgodba, ki je najpomembnejša zaradi časovne bližine dogodka, pa je zasnova in izvedba novih investicij. Aktivnosti potekajo in Mestna občina Maribor naj bi jih javnosti predstavila do konca tega meseca."

Ko bodo izbrani programski koordinatorji posameznih področij, bo več znanega tudi o programu
O številu načrtovanih dogodkov v okviru bi v tem trenutku še težko govorili, program in nastali operativni stroški pa ostajajo v dogovorjeni višini: 57 milijonov evrov. Za investicije vseh partnerjev je do konca leta 2012 predvidenih 143 milijonov evrov.

"Afera: Financiranje Festivala Maribor"
Konec lanskega leta je zaznamoval tudi spor okoli financiranja Festivala Maribor skozi proračunska sredstva, namenjena za EPK. Rukavina še vedno vztraja pri trditvi, da je občina namenila sredstva za festival kot naložbo v enega, tudi po mnenju izbirne komisije, najpomembnejših in temeljnih programov EPK-ja. Po njegovih besedah je bil sekretariat s potekom dejavnosti seznanjen na zadnji seji in je na podlagi dejstev sprejel pozitivno stališče.

Nekateri mariborski kulturni ustvarjalci, celo člani sekretariata, kljub njegovim trditvam, da pri financiranju festivala ni bilo nič spornega, javno opozarjajo na "stranpoti mariborske kulture", spet drugim se zmanjšujejo proračunska sredstva za njihovo delovanje, vse skupaj pa ustvarja negativno klimo pri nastajanju projekta. "Povečanje sredstev na postavki EPK za Festival Maribor in kulturno izobraževalno središče ter Art kamp ni v nobenem primeru odvzelo sredstev ustvarjalcem za redne programe, ta denar je pomenil dodatna sredstva v okviru EPK in vsi ti programi so bili navedeni in verificirani že v prijavi za Bruselj. Verjetno se bo v proračunu za leto 2009 znašlo še več takšnih programov, ki bodo potrebovali finančno vzpodbudo, to tematiko bo na prvi letošnji seji obravnaval tudi sekretariat," je pojasnil Rukavina.

Ne le mariborski, pač pa vseslovenski projekt
Sicer pa so tudi na nedavnem srečanju z novo ministrico za kulturo potrdili, da je EPK 2012 vseslovenski projekt. "Enako ga vidi ministrica s svojo ekipo, enako mnenje mi je že v poletnih mesecih izrazil sedanji predsednik vlade. Ker ne gre samo za kulturni projekt, temveč je njegova vrednost predvsem narodno-gospodarska, vidim še posebej v časih prihajajoče krize v tem projektu nekakšen 'new deal', ki bi lahko bil eden od temeljnih momentov, s pomočjo katerega bomo to krizo lažje prebrodili," je še poudaril Rukavina.