Tako kot številne najdbe iz antike, so bile tudi te naključne, a še nikoli prej niso na enem mestu našli takega zaklada. Na svetlo so spet prišli skoraj popolnoma ohranjen dopsrni kip Aristotela, potrebščine za kuhanje, otroške igre, kipci prej malo znanih bogov in drugi predmeti, ki so pravo okno v svet Grčije od 5. stoletja pr. n. št. do 12. stoletja n. š.

Najdbe naj bi svoje mesto dobile v muzeju, za katerega je načrte narisal v Švici rojeni arhitekt Bernard Tschumi, dokončan pa naj bi bil v prvi polovici letošnjega leta. Sprva so upali, da bodo zgradbo, ki raste le 300 metrov od Partenona, odprli že do olimpijski iger, ki so jih Atene gostile leta 2004, a ni šlo vse po načrtih. Tako naj bi bilo mogoče ob sočasnem pogledu na Partenon in umetnine uživati letos; Tschumi si je namreč zamislil muzej s stekleno steno, ki gleda na grški tempelj.

Podatki o novih kultih
"Novemu muzeju se lahko zahvalimo, da smo izkopali najobsežnejšo najdbo, kar smo jih kdaj našli med zidovi atenskega antičnega mesta," so povedali atenski arheologi, ki so poudarili, da so nekatere najdbe unikatne. Nikoli prej namreč še niso našli kipca božanstva Zevsa Heliopolitesa, saj se za njegov kult prej sploh še ni vedelo, poleg tega pa je bila najdba izjemno dobro ohranjena.

Akropola je bila domovanje bogatašev
Enako velja tudi za druge najdbe, ki so arheologom priskrbele številne nove podatke o življenju v Atenah od zlate dobe do sredine bizantinskega obdobja. Ostanki vil, delavnic, kopalnic, dvorišč, vodnih zbiralnikov in kanalizacij so jim o zgodovinskem razvoju rojstnega kraja demokracije povedali več kot katera druga najdba prej. Arheologinja Stamatia Eleftheratou je povedala, da so na Akropoli živeli bogati ljudje, ki so imeli na voljo dovolj sredstev za udobno življenje.

Najboljši Aristotelov približek
Nekatere najdbe so Grki javnosti predstavili pred kratkim, med drugim doprsni kip Aristotela. Kip s kljukastim nosom, visokim čelom, kratkimi lasmi ter majhnimi očmi in usti zdaj velja za enega izmed kipov, ki naj bi bil najbolj podoben temu grškemu filozofu. "Iz pisnih virov vemo, da je bil Aristotel znan po svojem kljukastem nosu, kratkih laseh in bradi. Kip je bližje tej podobi kot kar koli drugega, kar smo kdaj našli," je povedal nekdanji direktor oddelka za prazgodovino in antiko v atenskem muzeju.