Kot je zapisano v utemeljitvi nagrade SAD-a, je Kos ustvaril izjemen raziskovalni opus, slovenska numizmatika pa je pod njegovim vodstvom dosegla vrhunsko raven in ugled v mednarodnih raziskovalnih krogih.

Med letoma 1976 in 1987 je bil vodja numizmatičnega kabineta Narodne banke Slovenije, nato je prevzel vodenje numizmatičnega kabineta Narodnega muzeja Slovenije, 15 let je bil tudi njegov ravnatelj. Od leta 1979 je na Oddelku za arheologijo Filozofske fakultete v Ljubljani predaval antično numizmatiko in leta 2000 postal redni profesor.

Je avtor in soavtor 13 monografij ter čez 50 izvirnih znanstvenih člankov in prispevkov. Pionirska študija Keltski novci Slovenije iz leta 1977 še danes velja za eno referenčnih del keltskega novčništva v širšem prostoru. Kos je tudi začetnik in dolgoletni oblikovalec registra numizmatične dediščine Slovenije, ki danes vsebuje več kot 60.000 novčnih enot. V 90. letih preteklega stoletja je med prvimi v slovenski humanistiki vzpostavil računalniški sistem podatkovnih baz - NUMIZ. Sodeloval je tudi pri različnih mednarodnih referenčnih leksikonih oz. atlasih.

Dragan Božič je priznanje prejel za knjigo Poznolatensko-rimsko grobišče v Novem mestu, Ljubljanska cesta in Okrajno glavarstvo. Božič je velik del svojih raziskav posvetil proučevanju latenske dobe na območju jugovzhodnoalpskega prostora. Delo je nadgradil z monografijo, v kateri je objavil dva sklopa grobnih najdb iz Novega mesta, ki sta bila izkopana že v letih 1890 in 1902 in ju hrani Narodni muzej Slovenije.

Branko Kerman je priznanje prejel za razstavo Tü mo, slovanska poselitev Prekmurja. Kerman je sodeloval pri arheoloških zaščitnih raziskovanjih na trasi pomurskega odseka avtoceste, ki so potekala pod okriljem Skupine za arheologijo na avtocestah Republike Slovenije med letoma 2000 in 2006. Po koncu terenskih raziskav se je posvetil analizi materialnih pričevanj prve slovanske poselitve Pomurja. Rezultate je leta 2011 strnil v razstavo, ki kompleksno prikazuje čas zgodnjega srednjega veka od 6. do 11. stoletja.

Zahvalno listino SAD-ja pa je prejel Inštitut Ivana Michlerja. Inštitut, ki je bil kot zasebni zavod ustanovljen leta 2007, se posveča raziskovanju in dokumentiranju še neodkritih delov poznoantičnega obrambnega sistema Claustra Alpium Iuliarum ter hkrati njegovi oživitvi. Sodelavci so se z posvetili arheološki topografiji in natančni prostorski umestitvi ostankov sistema Claustra, dokumentacijo raziskav pa so predali ljubljanski območni enoti Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.