Arheologi so predstavili izsledke raziskav, ki so jih na območju prestolnice opravili preteklo leto. Spregovorili so o izkopavanjih na območju tržnice, Kongresnega trga, Kozolca, Krojaške in Njegoševe ulice ter Prul, pa tudi o načrtih za letos. Arheološko podobo Ljubljane pa je mogoče odslej spremljati na spletnem portalu Arheologija Ljubljane.
V okviru izkopavanj, ki so v obdobju 2009 in 2010 potekala na območju Ljubljanske tržnice, je vodja izkopavanj arheolog Martin Horvat iz Muzeja in galerij mesta Ljubljana med drugim izpostavil dokumentiranje obrambnega sistema srednjeveške Ljubljane, ki je temeljil na Kloštrskih vratih, in Frančiškanski samostan.
Posebej zanimive so najdbe, ki so jih našli v eni izmed dveh kapel, prizidanih k cerkvi Marije Vnebovzete. Našli so posmrtne ostanke petih oseb in bronasto posodo - kanopo, v katero je vgravirano ime Ferdinanda II., kneza Auersperga (1655-1706), čigar srce je shranjeno vanjo. To dokazuje, da je bil med pokojniki tudi plemič sam.
Izkopavanja na tržnici niso končana, letos jih bodo nadaljevali, da bi ugotovili, kakšna dediščina se skriva pod tržnico, naročniku - Mestni občini Ljubljana - pa želijo podati čim bolj verodostojno informacijo o tem, kakšna so pričakovanja. Izkopavanja bodo po Horvatovi oceni trajala približno tri tedne, začeli pa bodo v najkrajšem mogočem času.
Do odkritja neznana gomilna grobišča
Po besedah vodje izkopavanj na območju Kongresnega trga, Matjaža Novšaka, so bila ta ena izmed šestih največjih izkopavanj v slovenski zgodovini. Tam so našli žgane grobove iz časa pozne bronaste dobe in starejše železne dobe. Gomilna grobišča, ki so jih našli "slab meter pod Kazino", za območje Ljubljane do zdaj niso bila znana. Pokojnike so pokopavali pod kopasta nasutja - gomile, v centralni grob z leseno skrinjo pa je bila postavljena žara z ostanki pokojnika in deli noše. Na tem območju so locirali tudi predmestje rimske Emone s pokopališčem ter obrambne strukture in kapucinski samostan, zgrajen v 17. stoletju.
Arheologov niso presenetila odkritja na območju ob Slovenski cesti, imenovanem Kozolec, kjer se je ohranilo več antičnih grobov, ki sodijo v sklop severnega emonskega grobišča. Po besedah arheologinje Mateje Ravnik so odkrili 45 skeletnih in 16 žganih grobov, ki datirajo v obdobje med 1. in 4. stoletjem, pri čemer so žgani grobovi starejši. Izkopavanja na tej lokaciji še niso končana, čaka jih še 600 kvadratnih metrov, kjer se bodo dela nadaljevala po pridobitvi soglasij investitorja.
Antično pristanišče na Krojaški ulici
Pomembna so bila tudi izkopavanja na Krojaški ulici, kjer naj bi po besedah arheologa Mateja Drakslerja ležalo antično pristanišče, našli pa so tudi ostanke usnja, kar priča o tem, da je bila tam zelo verjetno krojaško-usnjarska delavnica.
Na Njegoševi ulici so izkopali grobišča iz 10. stoletja, približno 600 grobov pa so umestili v obdobje med 16. in 18. stoletjem. Pokojniki so bili položeni v lesene krste z nakitom, pa tudi z religioznimi predmeti, je pojasnil Draksler. Izkopavanja na lokaciji Prule 9 so po besedah Tine Žerjal trenutno na tretjini izpeljave projekta, do zdaj pa so med drugim odkrili kamnito tlakovanje iz časa Keltov.