Združitev Muzeja slovenske osamosvojitve z Muzejem novejše zgodovine Slovenije (MNZS) je prinesla napoved interpelacije ministrice za kulturo Aste Vrečko, za katero pa v stranki NSi niso zbrali zadosti podpore. Očitki dela opozicije so šli v smeri, da gre za vodenje kulturne politike, ki naj bi bila med drugim v nasprotju s slovensko ustavo, in kršitev zakona o varstvu kulturne dediščine. "Sledimo zgolj in izključno strokovnim usmeritvam muzejske stroke ter tudi veteranskih društev," je glede združitve poudarila ministrica. Muzej osamosvojitve, kakor je bil zamišljen, je bil po njenih besedah neresno, zgolj na papirju in na splošno ad hoc zasnovan.
Del očitkov glede združitve muzejev se je glasil, da gre za politično motivirano dejanje z namenom odstavljanja direktorjev, ki zdajšnji ministrici nista všeč. "Vsaka odločitev ministrstva je seveda politična, kakor je povedal tudi že prejšnji minister za kulturo Vasko Simoniti ob ustanovitvi Muzeja slovenske osamosvojitve. Ampak sledimo pa strokovnim usmeritvam, ki sem jih že omenila. Gre zgolj za zlobne insinuacije, da je to kakor koli povezano z direktorjema, ki vodita ta javna zavoda. Povedati moram, da v primeru direktorja in vodenja MNZS-ja trenutno potekata tudi dva postopka na inšpektoratu glede kršitve postopanja tam," je dejala Vrečko.
Ministrica za kulturo je bila predvidena kot slavnostna govornica na prireditvi pred kulturnim praznikom v Lukovici, a je tamkajšnja županja Olga Vrankar tik pred zdajci odpovedala to povabilo. Kot razlog je županja navedla hude politične pritiske na zaposlene na občini. Šlo je za "odločitev županje, ki mi je poslala pismo z obrazložitvijo, v kateri sem tudi začutila njeno stisko, in mi je zelo žal, da je do tega prišlo. Kultura in umetnost nikakor ne bi smeli biti področji obračunavanja z drugače mislečimi. Njeno prvotno povabilo sem razumela kot gesto podpore lokalni kulturi, kar se mi zdi zelo pomembno. Zato si tudi na ministrstvu zelo prizadevamo, da hodimo po celotni Sloveniji, saj ima vsak kraj pri nas neko kulturno dogajanje." Ministrica je dodala še, da sicer spoštuje in do neke mere razume odločitev županje, četudi jo obžaluje.
Za Asto Vrečko je osem mesecev ministrovanja, ob tem upa, da se v teh mesecih vsaj malo pozna njihov pečat in da je "vsaj malo laže ali boljše delovati na kulturnem področju. Zavedam pa se, da so to dolgotrajni procesi. Veliki projekti so še pred nami in nekaterih stvari se žal ne da spremeniti na hitro. Pred nami so tudi še pogajanja glede zaposlenih v javnem sektorju, kjer je bila kultura odkrito rečeno pogosto spregledana in ni prišla do rezultatov, ki bi si jih zaslužila." Nadalje je ministrica poudarila, da je pred njimi še reforma na področju samozaposlenih v kulturi.
V pripravi je tudi Nacionalni program za kulturo (NPK), v namen tega so na ministrstvu začeli tudi z regijskimi obiski po državi. Za to so se odločili, saj želijo NPK pisati "karseda vključujoče. Že kar nekaj let ga sploh nismo imeli, prejšnja vlada pa ga je sprejela tik pred svojim odhodom, in še to z zelo omejeno javno razpravo. Glede na to, da gre za najpomembnejši strateški načrt na področju kulture, mora biti to tudi kar najširše predebatirano. V kratkem bomo začeli javne razprave po vsej Sloveniji, po vseh regijah."
Opomnila je, da gre v primeru NPK-ja za strateški načrt, ki ne sme obljubljati nerealnega, kar je eno od vodil v našem mandatu. Gre za strategijo oziroma "vizijo, ki jo želimo zapisati – kam naj se usmerja kultura, kar naj bo konsenz pravzaprav vseh ljudi in ne le tistih, ki delujejo na področju kulture, temveč tudi tistih, ki so njeni konzumenti. Tako bomo prvič vključili tudi občinstvo kot akterja pri pripravi NPK-ja, kajti tukaj se vendarle da poiskati neki konsenz, da se lahko odločimo, kaj si želimo kot država." Ministrica je poudarila še akcijski načrt, ki mora biti del NPK-ja, v katerem si prav tako želijo zelo realnih stvari, ki jih je mogoče uresničiti tudi v zelo doglednem času. "Preveč je bilo zapisovanja zgolj nekih spiskov želja," je sklenila glede tega.
Glede vprašanja decentralizacije kulture je ministrica dejala, da je ta absolutno nujna in se po njenem mnenju v veliki meri tudi že dogaja: "Kulturno dogajanje je po celotni Sloveniji zelo vitalno, tudi v primeru ljubiteljske kulture." Po njenih besedah pa je ministrstvo tisto, ki si mora prizadevati in omogočati pogoje delovanja, kar lahko med drugim spodbuja z investicijami v kulturi. Tudi na podlagi načrta za okrevanje in odpornost so po končanem razpisu podpisali pogodbe za projekte za kulturno infrastrukturo po celotni Sloveniji. Vrečko je opomnila še, da tudi na lokalni ravni potekajo dogodki, ki so tako nacionalnega, a tudi mednarodnega pomena, kakor je denimo Evropska prestolnica kulture (EPK).
V pripravi so tudi spremembe Zakona uresničevanja javnega interesa za kulturo (ZUJIK), ob čemer bodo v prvi vrsti odprli razpravo prek dialoških skupin na področju samozaposlenih v kulturi, nevladnih organizacij, vprašanj na področju kulturne dediščine itd. Pri pripravi sprememb želijo po besedah ministrice doseči čim širši konsenz znotraj delovnih skupin, ki so jih vzpostavili na ministrstvu, pa tudi prek javne razprave, tako da bo lahko zakon prestal parlamentarno proceduro. Nekatere spremembe se že dogajajo, nekatere se bodo relativno hitro zgodile, proces "za iskanje konsenza glede večjih sprememb bo zagnan – računamo, da v prvi polovici leta, tako da bodo lahko vsaj te večje zakonodajne spremembe šle jeseni v javno razpravo".
V tem mandatu se je spremenil tudi pravilnik o strokovnih komisijah, pri čemer je članstvo zdaj z več vidikov bolj raznoliko. "Komisije morajo biti odprte in vključujoče, vselej pa se mora iskati najboljšo rešitev za kulturo in ta sektor," je prepričana ministrica.
Zelo kmalu po nastopu ministrske funkcije se je Asta Vrečko že morala spoprijeti z afero, povezano z razstavo Popotovanj, ki so jo načrtovali v Narodnem muzeju Slovenije. Izkazalo se je, da so dela v umetniški zbirki družine Boljkovac ponaredki, kar je bila nemara ena večjih afer na področju kulture oziroma umetnosti pri nas. Sledil je odstop Pavleta Carja, ki je bil na direktorsko mesto imenovan pod prejšnjo vlado. "V preteklosti je bilo preveč tega, da so se spreminjali ustanovitveni akti nekaterih ustanov, da se je lahko imenovalo določene ljudi na vodstvena mesta," je spomnila ministrica. Glede tega, da pa se je tudi v času njenega ministrovanja spreminjalo ustanovitvene akte, pa je Vrečko dejala, da so to tudi napovedali ob nastopu mandata, saj so jih "vrnili v stanje, kakršno je bilo pred temi spremembami za določena imenovanja".
Naslednja velika afera v okviru slovenske kulturne sfere pa je bilo razkritje dogajanja, povezanega s spolnim nadlegovanjem in nasiljem na področju Fotopuba. "Tudi kultura in umetnost sta področji, na katerih se dogajata spolno nasilje in nadlegovanje, kakor na drugih družbenih področjih. Kadar se dogajajo nepravilnosti, se je treba z njimi soočiti. To ne more metati slabe luči na te dve področji, to lahko meče slabo luč zgolj na tiste ljudi, ki izvajajo takšna dejanja, kar je treba ustrezno sankcionirati." Ministrica je ob tem opomnila, da je treba po drugi strani, glede na to, da smo že v letu 2023, razumeti, da so se "stvari spremenile in da so se spremenila tudi delovna okolja, ki morajo biti strpna, vključujoča in varna". Ob tem je poudarila pomembnost javnega diskurza, ki oblikuje neko kulturo v odnosu do tovrstnih dejanj.
Ministrica Asta Vrečko je pred kratkim na dom prejela sovražno pismo, povezano z omenjenim združevanjem muzejev, tudi na družbenih omrežjih je – tako kot njen predhodnik – kdaj deležna sovražnega govora. Po njenih besedah zanjo "kot javno osebo, ki je na politični funkciji, ne veljajo enaka pravila. Da se nekdo ne strinja z mano, popolnoma razumem in sprejemam, s tem nimam nobenih težav. Drugo pa je, da me seveda kot žensko, kot feministko, ki se s temi vprašanji pravzaprav ukvarja že vse življenje, osebno prizadene dejstvo, koliko je še zmeraj prisotne mizoginije v naši družbi. Resnično mi je žal, da tudi še v 21. stoletju obstaja toliko tendenc po repatriarhalizaciji družbe."
Če bi bila Asta Vrečko deležna interpelacije, bi bila že tretja ministrica te vlade, ki bi jo doletel ta postopek. Ali to pomeni, da je slovenska politika mizogina? "Ne toliko slovenska politika kot odnos do političark. Menim, da tukaj še zmeraj veljajo določeni stereotipi in pogled na to, kakšna naj bi bila ženska, ki pa si medsebojno tudi nasprotujejo. Ne da se jih niti racionalizirati in najslabše bi bilo nanje neposredno odgovarjati. Je pa zagotovo indikator, da so tri ministrice tiste, ki so prve na udaru in so morda tudi lažje tarče."
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje