Cvelfar je v sporočilu za javnost zapisal, da bo arhiv z najdaljšo tradicijo v Sloveniji tako kot do zdaj izvajal svojo osnovno kulturno in upravno poslanstvo vrednotenja, varovanja in posredovanja arhivskega gradiva javnosti na visoki ravni, seveda v okviru danih prostorskih, finančnih in drugih možnosti.
Alarmantno prostorsko stanje na sedežu zavoda
Kot najhujšo in najbolj bolečo točko ustanove novi direktor vidi prav prostorsko problematiko, v večini primerov gre tudi za popolno neustreznost prostorov za opravljanje javne arhivske službe. Pomanjkanje prostora je občutiti na večini lokacij Zgodovinskega arhiva Ljubljana, alarmantno stanje pa je predvsem na sedežu zavoda v ljubljanski mestni hiši in na enotah v Novem mestu in Idriji.
Cvelfar si bo prizadeval tudi za večjo prepoznavnost arhiva v širši družbeni skupnosti in za uveljavljanje njegovega ugleda in pomena kot varuha pisanega spomina tako posameznika, lokalne skupnosti kot države. Zapisal je še, da če se je v zadnjem času o arhivih v javnosti skušal ustvariti vtis, da so zaprte institucije, sam poudarja, da je ravno nasprotno, saj se vsi arhivi trudijo omogočati kar se da kakovostno in ažurno uporabo javno dostopnega arhivskega gradiva tako v upravne kot znanstvenoraziskovalne namene.
V Zgodovinskem arhivu Ljubljana je zaposlenih 39 delavcev, ki skrbijo za več kot 3.000 fondov oziroma okoli 13.000 tekočih metrov gradiva, ki stalno narašča. Za varnostne namene in za uporabo je izdelanih tudi prek milijon mikrofilmskih posnetkov.