Predsednik je kulturni praznik tradicionalno pospremil z dnevom odprtih vrat predsedniške palače, v kateri je sprejel letošnje Prešernove nagrajence, tem pa sta se pridružila tudi minister za kulturo Tone Peršak in predsednik UO Prešernovega sklada Vinko Möderndorfer.

Pahor je po izraženi čestitki ob kulturnem dnevu poudaril, da smo Slovenci edini narod na svetu, ki kulturo zaznamuje z državnim praznikom. Ob teh praznikih, razen ob prvem novembru, je predsedniška palača odprta vsem, ki si jo želijo ogledati. Glede na število obiskovalcev (v zadnjih petih letih so jih našteli 10.000) sklepa, da imamo do praznikov spoštljiv odnos, do kulturnega še posebej, saj jih največ prihaja prav na današnji dan.

Po njegovem mnenju se tudi zaradi vzgoje Slovenci še kako dobro zavedamo pomena kulture za razvoj naroda, ki je samo v zadnjem stoletju preživel tri vojne, živel v več političnih ureditvah, tako v diktaturi kot demokraciji, socializmu kot kapitalizmu, ter plačeval z različnimi vrstami denarja. V času teh velikanskih sprememb smo se po njegovih besedah ohranjali ne le zaradi politike in diplomatske tradicije, temveč zaradi kulture.

Möderndorferjeve besede je treba vzeti na znanje
V nagovoru Pahor ni zaobšel odmevnega govora, v katerem je bil Möderndorfer na torkovi proslavi kritičen do trenutnih razmer v kulturi in umetnosti. Njegove besede je treba vzeti na znanje, je dejal predsednik, ki sicer meni, da nikoli ne bo nastopil položaj, ko bi bil odnos do kulture tako mačehovski, da bi pomenil zaton naroda.

Radi imamo kulturo, ki nas je popeljala do samostojne države
Möderndorfer včerajšnje kritike ni ponovil, izrazil pa je mnenje, da imamo Slovenci radi Franceta Prešerna in kulturo, ki nas je popeljala skozi stoletja do samostojne države. Ob tem je "kot opozorilo in navodilo za naše nadaljnje življenje" prebral pesem Ervina Fritza Narodova skupinska slika.

Peršak je ob tej priložnosti pozval k razmisleku o odnosu kapitala do okolja in o njegovi družbeni odgovornosti. Ta se je nekoč, kot je poudaril, tega pomena zavedal, saj je palačo, ki je danes kulturni spomenik, zgradila banka. "Če bomo to dosegli, bo marsikaj od tistega, o čemer je včeraj govoril Möderndorfer, rešeno," je dodal.

"Odložite kdaj tablice in se razglejte po svoji okolici"
Od letošnjih Prešernovih nagrajencev so se dogodka udeležili arhitekti arhitekture Krušec - Tomaž Krušec, Lena Krušec in Vid Kurinčič - ter slikarka Metka Krašovec. Dobitnica Prešernove nagrade za življenjski opus je nagovorila predvsem številne otroke, ki so ob tej priložnosti obiskali predsedniško palačo. Na srce jim je položila, naj kdaj odložijo tablice in vzamejo v roke knjigo ter se razgledajo po svoji okolici.

Cerar: Ustvarjalnost je tako pomembna za dušo kot voda za telo
Premier Miro Cerar je na kulturni dan odprl 15. Prešernov smenj v Kranju in ob tej priložnosti poudaril pomen kulture. "Naš Prešeren bo živ in slovenski kulturni praznik bo imel svoj smisel le z novimi in novimi generacijami umetnikov, poustvarjalcev in osveščene publike." Še enkrat je čestital letošnjim lavreatom in se zahvalil umetnikom. "Zavedamo se, da je kulturni praznik le skromna zahvala za vse, ki leto in dan plemenitite naš prostor z umetnostjo in tako plemenitite naša življenja." Kot je poudaril, je ustvarjalnost tako pomembna za našo dušo, kot je voda pomembna za naše telo.

"Malo narodov svojo kulturno identiteto v tolikšni meri dolguje enemu samemu ustvarjalcu," je povedal premier in nadaljeval, da je Prešeren v prelomnem času pomladi evropskih narodov z eno samo knjigo poezij povzdignil slovensko umetnost na raven največjih evropskih genijev ter dokazoval, da se Slovenci zmoremo in znamo kosati z največjimi narodi sveta.

Bil je ne le genialen pesnik, temveč tudi humanist, vizionar in eden največjih narodnih voditeljev, je prepričan Cerar, ki meni, da je danes na nas, da edinost, srečo in spravo iščemo naprej, da Prešernove preroške besede vzamemo za ideal, ki se mu moramo s svojim ravnanjem čim bolj približati. "S tem bomo najbolje pokazali, da je ravno kultura, ki ni le umetnost ustvarjanja, ampak je tudi kultura odnosa do sočloveka, tisto, kar je vedno bilo in mora ostati temelj naše družbe," je še povedal premier.

Ena osrednjih prireditev Prešernovega dne
Prešernov smenj je ena najbolj prepoznavnih prireditev ob kulturnem prazniku. Vsako leto v mesto, v katerem je Prešeren živel od jeseni 1846 do svoje smrti 1849, privabi veliko ljudi. Lani so jih kljub slabšemu vremenu našteli okoli 13.000, zato pričakujejo letos še večji obisk. Prireditev soustvarja več kot 600 nastopajočih, domače in umetnostne obrti pa predstavlja več kot sto razstavljavcev. Utrip dajejo kranjskim trgom tudi pevski zbori, recitacije Prešernovih pesmi, plesalci folklornih skupin in lajnarji.