Obiskovalci bodo tako v preteklosti "vstopili" ne le skozi razstavljene predmete v razstavnih prostorih muzeja, temveč tudi tudi prek 3D-predstavitve in projekcije virtualne hiše, v kateri bo lahko hkrati največ pet ljudi. Digitalno postavitev okoli treh replik resničnih predmetov iz bronaste dobe, gre torej za preplet virtualne in prave resničnosti, bo spremljal vodeni ogled kuratorja Neila Wilkina, poroča Guardian.

Predmete obkroža skrivnostnost, ki po Wilkinovih besedah pripada obdobju, iz katerega so. Veličastno bodalo bi dejansko uporabljali zelo težko, saj rezilo ni bilo nikoli nabrušeno, prav tako ročaj ni bil obdelan, da bi nanj lahko nasadili rezilo. Na ogled so tudi zlati obroči, ki so jih sicer našli v Woolastonu pri Gloucestershiru in za katere si v muzeju prizadevajo, da bi končali v njihovi zbirki. Po mnenju nekaterih strokovnjakov gre za lasne okraske, ki pa so jih takoj po izdelavi potrgali. Wilkin meni, da se razlog za to skriva v tem, da so bili namenjeni otrokom.

Tretji predmet je najbolj skrivnosten: v okolici Brightona so našli več kot 50 t. i. susseških zank. Sprva so domnevali, da gre za zapestnice, potem pa je neka francoska podiplomska študentka po natančnem pregledu ene od njih dejala, da je preveč neudobna, da bi lahko bila zapestnica. Wilkin domneva, da bi lahko šlo za zadrgo plašča, obiskovalci pa bodo lahko ob preizkušanju njene replike sami ugibali, kaj je bližje resnici.

Prvi dnevi virtualne resničnosti so prvi poskus muzeja, da bi tudi v glavni muzej vnesli virtualno resničnost, potem ko v kleti muzeja že od leta 2009 deluje Samsungov digitalni raziskovalni center. "Za bronasto dobo, ki si jo obiskovalec zelo težko predstavlja, je tehnologija še posebej uporabna," pravi Wilkin.