Orbit (Sfera) je sloka, kačasto zvita struktura, ki se bo vila nad londonskim Olimpijskim parkom in je del širšega projekta, kako z prizorišča bližajočih se olimpijskih iger narediti stalno turistično atrakcijo. Turnerjev nagrajenec indijskega porekla Anish Kapoor je končni zmagovalec natečaja, v katerem sta menda sodelovala tudi umetnik Antony Gormley (najbolj znan po 20-metrskem kipu Angel of the North) in arhitekturni biro Caruso St John.
"Izhajal je iz koncepta stolpa in ga spremenil v moderno umetnost," je o Kapoorju povedal Johnson. "Rimljanom bi spodneslo tla pod nogami. Osupnilo bi celo Gustava Eiffla." Umetnik je po lastnih besedah je v prvi vrsti skušal narediti nekaj drugačnega, "morda oblo, ki bi na nek način protiintuitivno delovala sama proti sebi, ki na videz ne bi hotela stati pokonci."

Strukturo je Kapoor uradno krstil za ArcelorMittal Orbit, in sicer po jeklarskem magnatu Lakshmiju Mittalu, enem najbogatejših ljudi v Evropi, ki vse skupaj finančno podpira. Ideja se je menda rodila povsem naključno, ker sta župan Johnson in Mittal "trčila drug v drugega v garderobi v Davosu". "Projekt je neverjetna priložnost za London zgraditi nekaj res spektakularnega, nekaj, kar bo imelo trajno vlogo v dediščini iger."

Simbol mesta, ki se izvija iz recesije
Gradnja stolpa bo stala dobrih 19,1 milijona funtov (21,6 milijona evrov). "Nekateri bodo seveda rekli, da smo nori, da sredi največje recesije gradimo največji primerek javne umetnosti v državi," se zaveda župan. "Toda s Tesso Jowell (ministrica za OI, op. n.) sva prepričana, da je to pravilna odločitev, tako za obdobje iger kot za prihodnost." Nova londonska pridobitev naj bi v Londončanih in obiskovalcih vzbujala "radovednost in začudenost" - podobno kot bruseljski Atom in že omenjeni Eifflov stolp.

Kapoor je pri projektu sodeloval s prijateljem Cecilom Balmondom, enim vodilnih svetovnih gradbenih inženirjev. Za gradnjo bodo porabili 1.400 ton jekla; dela se bodo začela "čim prej", saj naj bi bil stolp dograjen že do decembra prihodnjega leta.

Novodobni babilonski stolp
Ena izmed Kapoorjevih referenc je bil tudi biblični babilonski stolp. "Gre za nekakšen srednjeveški ideal iztezanja proti nebu, teženja h gradnji nemogočega. Procesija, če hočete. To bo dolga, zavita spirala: nora stavba, ki se skuša dvigniti celo nad oblake in ima v sebi zametek nečesa mitskega."