Oglas
Zakonca, ki sta med drugim zaslovela z "oblačenjem" Reichstaga, ovijanjem skupine 11 otokov ob obali Floride v trak iz blaga in s postavljanjem tisočih dežnikov v kalifornijskih dolinah, letos pozimi pa sta v centralnem parku v New Yorku postavila 7.500 jeklenih vrat, s katerih so visele zavese v barvi žafrana, sta v Londonu predstavila načrt za prekritje 40 milj dolgega odseka reke s tkanino.
Povsod visi kakšna tkaninaVečina projektov Christa in Jeanne-Claude vključuje uporabo tkanin. To ni presenetljivo, saj se je Christo na blago navezal že v otroštvu v Bolgariji, kjer je bil njegov oče lastnik tekstilne tovarne. Čeprav navdušeno posegata po blagu, pa umetnika od novinarjev zahtevata, da njunih projektov ne označujejo z izrazom oblačenje. Izdelava obleke za stavbo Reichstaga naj bi bil njun zadnji proces preoblačenja stavb ali naravnih objektov. Od tedaj naprej tkanine uporabljata le še kot sredstvo, s katerimi zgolj dopolnjujeta podobo objektov, ki pritegnejo njuno pozornost.
Posebnost umetniških podvigov Christa in Jeanne-Claude je tudi orjaški proračun, ki pa ga zagotovita popolnoma sama. Izvedba številnih projektov namreč "pogoltne" tudi po več milijonov dolarjev, ki jih partnerja priskrbita s prodajo Christovih zapiskov o prihodnjih podvigih in drugih njegovih umetniških del ter z razstavami. Svoje projekte zato razumeta tudi kot politične in vojaške akcije, ki k doseganju cilja pritegnejo tudi po več tisoč ljudi.
Boj z birokracijo
Ker njuna dela posegajo v zunanjo podobo javnih stavb ter v naravno okolje, se morata zakonca pogosto več let boriti za pridobitev dovoljenj za izvedbo umetniških "vdorov v okolje". Na preobrazbo Centralnega parka sta morala tako čakati kar 16 let. Prvič sta namreč prošnjo za postavitev škrlatnih vrat vložila že leta 1979. Skoraj polovice od načrtovanih akcij pa jima sploh ni uspelo izvesti. Jeanne-Claude je novinarjem britanskega Timesa tako zaupala: "19 projektov je bilo izvedenih. 37 jih je propadlo. Propadlo! To je kot nosečnost. Čeprav nosečnost sama po sebi seveda ni cilj. Cilj je nekega dne v roke prijeti lepega otročička."
Usoda istega dne
Christo in Jeanne-Claude nikoli ne pozabita poudariti, da trdno verujeta v usodo; rojena sta bila na isti dan leta 1935, spoznala pa sta se leta 1958, ko si je Christo, revni bolgarski imigrant v Parizu, služil denar s portretiranjem premožnih Parižanov. Na eni od svojih misij - na obisku pri ženi aristokratskega generala - je srečal očarljivo hčer svoje stranke. Z Jeanne-Claude sta se poročila in ostala nerazdružljiva tudi v poslovnem svetu. Posebej po letu 1994 sta vse projekte zasnovala skupaj.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje