drugo svetovno vojno za dolga desetletja izginil neznano kam.

Cranachov portret saškega volilnega kneza Johanna Friedricha (1503—1554) je bila ena od številnih umetnin v zbirki judovskega bankirja Fritza Gutmanna. Dela, ki so jo zbiralcu zaplenili nacisti, že 23 let išče Gutmannov vnuk Simon Goodman in dolgo je bil prepričan, da spada prav Cranachova slika med tista dela, za katere je najmanj verjetnosti, da bi jih kdaj našel.

"Za njo se je izgubila vsaka sled," je dejal o sliki, ki pa se je pred kratkim vendarle pojavila na površju, in sicer v zasebni zbirki v ZDA. Dražbena hiša Christie’s bo 19. aprila sliko ponudila na dražbi Starih mojstrov v New Yorku. Kot poroča portal Art Newspaper, je Christie’s v zaupnem sporazumu dosegla dogovor med trenutnimi lastniki in Goodmanovo družino, za sliko pa menijo, da jo prodali nekje med enim in dvema milijonoma dolarjev.

Gre torej za enega od več ohranjenih Cranachovih portretov Johanna Friedricha, ki je bil tudi slikarjev mecen. Enega hranijo v londonski Narodni galeriji, drugega v pariškem Louvru in tretjega v berlinski Slikarski galeriji in četrtega v weimarskem muzeju.

Od Cranacha do Degasa
Gutmann se je ponašal s sijajno zbirko umetnin najslavnejših mojstrov, kot so Botticelli, Guardi, Degas in Renoir, njegov dom pa je bil tudi poln antikvitet, od srebrnin do pohištva. Posebej navduševal se je nad nemško renesanso, zato je bil verjetno toliko bolj ponosen na nakup Cranachovega portreta, s katerim je zbirko dopolnil leta 1922. Sliko je obesil v svojem luksuznem domovanju, ki je ležalo dobrih 30 kilometrov od Amsterdama.

Nacisti zaplenijo zbirko
Po okupaciji Nizozemske leta 1940 je bila Gutmannova zbirka oplenjena, zanjo pa so se zagrebli na samem političnem vrhu (nekatera dela so pristala pri Adolfu Hitlerju in Hermannu Göringu). Gutmann in njegova žena konca druge svetovne vojne nista dočakala - njega so ubili v koncentracijskem taborišču Theresienstadt, ona pa je izginila v Auschwitzu. Po letu 1940 je provenienca slike neznana, so dejali na dražbeni hiši Christie’s, umetnostna zgodovina pa jo je skoraj 80 let poznala zgolj po črno-beli fotografiji.

Podrobnosti sporazuma med Christie’s, lastniki in dediči niso znane. Po besedah Francoisa de Poortera, vodje oddelka za stare mojstre pri dražbeni hiši, so k tej pristopili ljudje, ki so želeli narediti tisto, kar je prav in sliko vrniti zakonitim lastnikom.

Na sledi dedove zbirke
Da je bila Cranachova slika nekoč v lasti premožnega judovskega zbiralca, je neznan lastnik spoznal, ko je bral Goodmanovo knjigo o njegovem iskanju dedove zbirke The Orpheus Clock: The Search for My Family’s Art Treasures Stolen by the Nazis. "Dolga leta sem iskal to čudovito sliko," je o Cranachu dejal Gutmannov vnuk. "Nikjer je nisem našel. Moja družina je navdušena nad odkritjem. Življenje je polno presenečenj." Kot pravi Goodman, je doslej našel kakšno tretjino zbirke starih staršev, vendar pa bolj, ko stvar raziskuje, bolj ugotavlja, kako veliko so jima vzeli. Njegova prizadevanja še niso končana, še vedno želi najti vsaj 20 slik in na stotine starin.