Kot je na novinarski konferenci, ki jo je gostil Sindikat delavcev v kulturi - KS 90, povedala kustosinja Tina Novak Pucer, so bili zaposleni v zadnjih petih letih od direktorja deležni neupoštevanja mnenj strokovnega kolegija in samovoljnega poseganja v predloge programov dela. "Direktor velikokrat po svoji lastni, osebni presoji izloči predloge iz programa, posamezen projekt ali razstavo pa oklesti brez predhodne uskladitve z dotičnim kustosom in strokovnim kolegijem," je povzela Pucerjeva. Pri tem se že potrjenim projektom krčijo zanje namensko pridobljena sredstva.

Kot je dodala Pucerjeva, komunikacija med direktorjem in zaposlenimi poleg tega poteka večinoma prek elektronske pošte, posledica tega pa je, da zaposleni največkrat niso seznanjeni z dokončnimi predlogi programov dela, ki jih muzej pošilja na ministrstvo za kulturo. Poleg tega Juri po njenih besedah posega v finančni načrt posameznih projektov brez dogovora z nosilci projektov, s tem pa ruši koncept same razstave ali projekta.

Takšen naj bi bil primer lanskega projekta Carpaccio 500, kjer naj bi Juri kot nosilca projekta brez njegove vednosti prijavil kustosa Edvilija Gardino. Grdina je ob tem pojasnil, da izveden projekt ni upošteval vsebinskega predloga razstave, predvideno dostojno vsebinsko predstavitev t. i. Carpacciove hiše pa sta denimo zamenjali "improvizirana razstava in realizirana cenena wikišpekulacija".

Porazno naj bi bilo tudi stanje depojev, saj je po besedah Grdine "deponirano muzejsko gradivo v nemogočem stanju".

Na sestanek še čakajo
Zaposleni so o stanju v muzeju pripravili in z izjemo ene zaposlene, ki je bila bolniško odsotna, tudi podpisali izjavo za svet zavoda. En sestanek zaposlenih s člani sveta zavoda je bil že predviden, a se ga ti niso udeležili. Zaposleni in KS 90 kot mediator zdaj pričakujejo, da se bodo člani sveta zavoda o stanju v muzeju soočili z zaposlenimi.

Direktor očitke kategorično zavrača
Luka Juri je vse danes predstavljene očitke zavrnil. V primeru projekta Carpaccio 500 bi Grdina glede na program dela moral izpeljati projekt, vendar ga ni, ker se je sam tako odločil, nikakor pa po Jurijevih besedah ne drži, da bi zlorabil njegovo ime. Javnost je, kot je dejal, začutila projekt, tudi stroka je bila zadovoljna z izvedbo.

Po Jurijevih trditvah tudi ne gre za splošno nezadovoljstvo vseh zaposlenih, ampak zgolj dveh izmed njih. "Na takšen način blatita muzej in sama sebe," je dodal.

Glede hrambe muzejskih predmetov in stanja depojev je Juri pojasnil, da niso lastniki prostorov in so pri tem precej odvisni od občine in države, zato sami ne morejo odločati, kje bodo hranili muzejsko dediščino. "Mi se trudimo te prostore čim bolje urediti, v tem trenutku urejamo prostor, ki smo ga lani na novo dobili od ministrstva za javno upravo na območju Škofij," je naštel.

Glede nenamenske rabe sredstev pa je Juri poudaril, da vsak odhodek potrjuje področna odgovorna oseba in šele zatem direktor: "Sam ne odločam o izvajanju programa, o čemer odloča svet zavoda, in sam tudi ne odločam o nobenem odhodku, ker je vedno potreben sopodpis enega izmed kustosov ali restavratorjev."

Juri je še navedel, da je zaposlene večkrat povabil na pogovore, Grdino konkretno dvakrat, a brez odziva. "Verjetno se bomo morali pogovoriti tudi o tem, ali zaposleni opravljajo dela, ki jih morajo po pogodbi. In če bomo ugotovili, da jih ne, bomo morali ustrezno ukrepati," je še napovedal.