"Projekta še ne moremo potrditi. Več bo znanega po tiskovni konferenci, ki bo kmalu," je sporočila tiskovna predstavnica festivala. Če ga bodo zares zgradili, bi naj zid stal od 3. oktobra, torej od obletnice uradne vnovične združitve Nemčij v letu 1990, do 9. novembra, torej do obletnice padca zidu v letu 1989.

Nemška pooblaščenka za kulturo Monica Grutters je po navedbah nemškega časopisa B. Z. dejala, da je "popolnoma prepričana, da bo to svetovni dogodek".

Kot del projekta o sovjetskem nobelovcu
Projekt je zamišljen kot del v letu 2009 zagnanega projekta filma in performansa Dau, ki ga podpisuje ruski režiser Ilija Kržanovski, pri čemer gre za biografijo sovjetskega fizika Leva Davidoviča Landaua. Ta je leta 1962 prejel Nobelovo nagrado za fiziko za pionirske teorije zgoščene snovi in še posebej za teorijo kapljevinskega helija.

Načrtovano je, da bi zid stal na znameniti ulici Unter den Linden ter obdajal tamkajšnjo palačo Kronprinzenpalais in še nekaj bližnjih zgradb, znotraj njega pa bi lahko obiskovalci podoživeli življenje, kakršno je bilo v takratnem vzhodnem delu Berlina. Glede na medijsko objavo festivala bi naj tako ograjeni del mesta predstavljali mehanizmi, s katerimi bi naredili tako rekoč otipljivo tamkajšnje življenje v stalinističnem obdobju.

Kompleksen sistem delitve mesta
Berlinski zid je nemška vlada začela graditi 13. avgusta leta 1961, da bi preprečila odhod svojih državljanov na zahod. Tistega dne je po sredini Berlina začel rasti zid, ki je globoko zaznamoval življenja prebivalcev mesta, Nemčije in cele Evrope. Zid je mesto razdelil na dva dela, Zahodni Berlin je bil kot otok sredi Vzhodne Nemčije popolnoma obzidan.

V začetku so postavili le 45 kilometrov zidu, drugod pa so napeljali bodečo žico, ki pa je pozneje prav tako dobila kamnito podobo, tako da je zid na koncu meril kar 155 kilometrov. Kot dopolnilo zidu so postavili še obsežen varovalni sistem z bodečo žico, jarki, rešeti, z nadzornimi vozili, z opazovalnimi stolpi in s službenimi psi, ki so ga skozi leta še obnavljali in nadgrajevali.

V času, ko je zid delil Berlin, je umrlo najmanj 136 ljudi, ki so se želeli iz Vzhodne Nemčije prebiti na drugo stran meje. Vse do padca, 28 let po njegovi postavitvi, je bil zid simbol železne zavese, ki je ločevala "kapitalistični" Zahod in "komunistični" Vzhod.