Vse skupaj se je začelo pred skoraj sto leti, ko se je diplomat Max von Oppenheim, sin bogatega nemškega bankirja, zaljubil v Bližnji vzhod. Na današnji turško-sirski meji so nemški inženirji med gradnjo železniške proge med Berlinom in Bagdadom naleteli na v puščavo zakopane ruševine palače aramejskega kralja.

S sekiro nad boginjin nos
Von Oppenheim je po dveh izkopavanjih (prvo med leti 1911 in 1913, drugo med 1927 in 1929) kopico najdb pripeljal v Berlin in jih shranil v svojem zasebnem muzeju. Nekateri izmed kipov so bili poškodovani v bojih med francoskimi in turškimi četami ob koncu 1. svetovne vojne. Vandali so eni izmed kamnitih boginj nos odsekali kar s sekiro. A puščavske arheološke zaklade so čakali še bolj črni časi.

Muzej so novembra 1943 bombardirali in vsi predmeti iz lesa in mavca so bili upepeljeni. Ogenj so preživeli le kamniti kipi, a jih je mrzla voda, s katero so gasilci krotili požar, hudo poškodovala. "Med požarom je temperatura v muzeju presegla 1.000 stopinj Celzija. Ko so muzej naenkrat zalilii z mrzlo vodo, je to pri kamnitih kipih ustvarilo toliko pritiska, da so preprosto eksplodirali," je razložila Kirsten Drueppel, strokovnjakinja na mineraloškem oddelku berlinske tehnične univerze, ki je sodelovala pri restavraciji predmetov.

Lev, sestavljen iz devetsto koščkov
Vsaj ostanke kamnitih kipov so rešili iz pepela, potem pa so za več kot 50 let napol pozabljeni izginili v kleteh muzeja v komunističnem vzhodnem Berlinu. Leta 2001 so se strokovnjaki skrbno lotili restavracije. Kar devet let so potrebovali, da so na pravo mesto postavili vseh 27 tisoč koščkov te velikanske tridimenzionalne sestavljanke in novo življenje vdahnili približno šestdesetim predmetom.

Nekateri ostanki kipov so bili velikosti nohta, drugi so bili težki do tone in pol. Eden izmed kipov boginje je bil razbit na 1.800 koščkov, eden izmed obnovljenih levov pa je sestavljen iz devetsto delcev. "Obnovili smo kakšnih 90 odstotkov vsega, kar je bilo rešenega," je povedala Beate Saljem, direktorica antičnega bližnjevzhodnega oddelka v muzeju Pergamon, kjer so obnovljeni predmeti razstavljeni.

Restavratorski čudež
"Restavratorsko delo ni nikoli utrudljivo ali nadležno. Gre za delo, ki zahteva veliko truda, a o taki priložnosti kot arheolog sanjaš," je povedal kurator Lutz Martin. Razstava z naslovom Rešeni bogovi iz palače v Tel Halafu bo za javnost odprta do 14. avgusta. V prihodnosti naj bi berlinski muzej Pergamon postal tudi stalni dom zbirke, ki bo morda odšla na turnejo po ZDA, Veliki Britaniji in Franciji.

Max Von Oppenheim je razočaran umrl leta 1946, a je po besedah direktorja berlinskih državnih muzejev Michaela Eissenhauerja "vedno verjel, da bo mogoče njegove kipe obnoviti". "To je čudež. Dolga leta si ni nihče ni mogel niti zamisliti, da bo takšna razstava kdaj mogoča," je še navdušeno dodal Eissenhauer.