Peter Gstettner se kot  profesor splošne pedagogike med drugim posveča izobraževanju pedagogov etničnih manjšin. Foto: www.mkoe.at/Stephan Matyus
Peter Gstettner se kot profesor splošne pedagogike med drugim posveča izobraževanju pedagogov etničnih manjšin. Foto: www.mkoe.at/Stephan Matyus
Einspielerjeva nagrada
Lani so nagrado podelili Heinzu Dieterju Pohlu. Foto: RTV SLO

Z nagrado Narodni svet koroških Slovencev in Krščanska kulturna zveza opozarjata na delovanje celovškega univerzitetnega profesorja v boju proti pozabi nacističnih grozot. Za to si Gstettner prizadeva kot vodja koroškega odbora za Mauthausen, ki vsako leto prireja spominsko slovesnost pred nekdanjim koncentracijskim taboriščem pod Ljubeljem. S podelitvijo nagrade pa se bodo spomnili tudi njegovega znanstvenega dela o koroških Slovencih in njegovega solidarnostnega angažmaja v korist tej etnični skupini.

61-letni profesor splošne pedagogike na Univerzi Alpe-Adria se posveča predvsem izobraževanju pedagogov etničnih manjšin, proučevanju pedagogike v času nacizma in pedagogiki, povezani z ohranjanjem in negovanjem spomenikov. Tej tematiki je Gstettner namenil tudi številne publikacije.

Za sožitje med narodi
Nagrado, ki nosi ime po Andreju Einspielerju (1813-1888), podeljujejo osebnostim iz vrst večinskega prebivalstva za njihov prispevek k sožitju med narodi in razumevanju manjšinskega naroda, koroških Slovencev. Einspieler, ki je kot duhovnik, politik, publicist in gimnazijski profesor deloval na Koroškem, je bil med ustanovitelji Mohorskega bratstva in Slovenske zveze, s svojim delom pa si je prizadeval za enakopravnost med slovenskim in nemško govorečim narodom na avstrijskem Koroškem.

Nagrado bodo podelili 9. novembra v Mohorjevi hiši v Celovcu, Peter Gstettner pa se bo tako pridružil doslejšnjim nagrajencem - nekdanjemu predsedniku Rudolfu Kirchschlaegerju, zgodovinarju Antonu Pelinku, škofu Egonu Kapellariju, nekdanjemu generalnemu direktorju ORF-a Gerhardu Weisu, nekdanjemu koroškemu deželnemu glavarju Gerhardu Draxlerju in južnotirolskemu deželnemu glavarju Luisu Durnwalderju.