Dobitnice nagrad je tričlanska komisija izbrala izmed več kot 300 nominacij.

Andreja Rafaelič je nagrado prejela za dolgoletno angažiranost in neomajno delo na področju dezinstitucionalizacije in dolgotrajne oskrbe. Kot raziskovalka je zaposlena na Inštitutu RS za socialno varstvo, hkrati je asistentka na Fakulteti za socialno delo v Ljubljani. Kot piše v utemeljitvi, si že vrsto let prizadeva za preoblikovanje sistemov oskrbe, ki bi posameznikom in posameznicam omogočili bolj neodvisno in vključujoče življenje zunaj institucij. Je avtorica in soavtorica številnih raziskav in strateških dokumentov, sodeluje pri pripravi zakonodajnih predlogov, obenem se povezuje z organizacijami na terenu.

Kristina Božič je novinarka, ki, kot piše v utemeljitvi, vztrajno kljubuje oženju medijskega prostora in intelektualnih obzorij. To je počela v času, ko je pisala za Večer in druge časopise, in to počne danes, ko večinoma objavlja v manjših revijah, kot so Borec, Outsider, Ekran in Literatura ter občasno v tujih medijih, kot so Balkan Insight, Kosovo 2.0 in ZNetwork. Ob tem prevaja, povezuje javne razprave in ureja različne medije. Urejala je pravni blog Pravne mreže za varstvo demokracije in je del ekipe spletnega portala Mešanec, ki ga je soustanovila pred petimi leti. V svojih člankih izpostavlja ljudi in gibanja, ki opozarjajo na sistemske krivice in se borijo za pravičnejši svet.

Lilijana Burcar je redna profesorica na oddelku za anglistiko in amerikanistiko Filozofske fakultete v Ljubljani, zagovornica družbene pravičnosti in raziskovalka feministične teorije, postkolonializma, novodobnega imperializma, marksizma in družbene pravičnosti. Napisala je številne znanstvene in strokovne članke ter tri knjige. Loteva se nedonosnih in nepriljubljenih tem ter s primerjalnim raziskovanjem politično-ekonomskih ureditev socializma in kapitalizma pred pozabo rešuje organizacijske modele preteklih bojev za pravice žensk, piše v utemeljitvi.

Gibanje za pravice Palestincev je del nenasilnega civilnodružbenega gibanja BDS (Bojkot, Dezinvestiranje, Sankcije), ki ga vodijo v Evropi živeči Palestinci in Palestinke. Kot piše v utemeljitvi, nas gibanje opozarja, da nimamo pravice odvrniti pogleda od krivice, ki je z vedenjem in sodelovanjem t. i. zahodnega sveta zadela palestinsko ljudstvo. V Sloveniji je spodbudilo veliko solidarnosti in izkazovanja podpore palestinskim prizadevanjem za samoodločbo. Med drugim je doseglo, da je slovenska država priznala Palestino.

Mariborsko Društvo ZIZ deluje na področju alternativnega družbenoangažiranega gledališča. Leta 2013 je kolektiv deloval kot neformalna gledališko-aktivistična skupina, pozneje kot društvo. V svojem delovanju članice kolektiva izražajo konsistentnost in predanost bogatenju gledališke in feministične krajine izven Ljubljane. Kot eno izmed redkih skupin, ki delajo na tem področju, so članice komisije ZIZ kolektiv prepoznale kot pomembnega akterja pri prepletanju aktivizma in umetnosti. Področje delovanja je sicer razširilo tudi na ZIZ festival, v sodelovanju s Pekarno Magdalenske mreže pa so ustvarili rezidenco Gledališče za družbene spremembe.

Kot so sporočili iz Mesta žensk, komisijo običajno sestavlja pet nagrajenk preteklega leta. Vendar sta letos sodelovanje morali odpovedati Tjaša Črnigoj in Dijana Matković, zato odgovornost za končni izbor prevzemajo Ula Kranjc Kušlan, Sonja Lokar in Tea Hvala.