Arheološko najdišče je na gori Cimino v bližini Viterba, 80 kilometrov severno od Rima, poroča italijanska tiskovna agencija Ansa.

Odkritje velja za enega najpomembnejših za zgodovino dežele Lacij, katere središče je italijanska prestolnica. Arheološki ostanki na najdišču, ki je na vrhu 1000-metrske gore, datirajo v leto 1000 p. n. št., na najdišču pa so začeli kopati pred tremi leti.

Vodja izkopavanj Andrea Cardarelli meni, da so bile številne najdbe povezane s kultom ognja in da so na gori opravljali daritve. V dar bogovom so na gori sežigali svete predmete, hrano in tudi živali. Arheologi so odkrili tudi ostanke obzidja, ki je obdajalo sveti kraj.

Gora za elito?
Izkopavanja so po besedah Laure D'Erme z urada za arheologijo odprla veliko vprašanj, med drugim, kakšne so bile povezave med prebivalci gore Cimino in okoliškimi skupnostmi, ali je goro naseljeval višji družbeni sloj in kakšen pomen je gora imela v verskem življenju Etrurije.

Skrivnostno ljudstvo s skrivnostnim jezikom
O tem, od kod pravzaprav prihajajo Etruščani, obstaja več teorij; Herodot je menil, da so kot pomorščaki prišli iz Lidije, mnogi pa so prepričani, da so na ozemlju današnje Toskane bivali že od nekdaj, kar bi pomenilo, da so prav oni avtohtoni prebivalci Italije, ki so se morali na koncu ukloniti močnejšim Rimljanom. Razcvet etruščanske kulture se je začel v 7. stoletju pred našim štetjem, svoj vrhunec pa so doživeli približno stoletje pozneje. Etruščanska kultura je z marsičem vplivala na poznejšo Rimsko republiko, s tem pa tudi na razvoj Evrope.