Alarm je na začetku tega tedna sprožil francoski kulturni blog Les Notes de Véculture: Facebook je s profila slavnega pariškega muzeja moderne umetnosti umaknil Emo, akt nemškega umetnika Gerharda Richterja, s katero so oglaševali njegovo retrospektivo; ta je v Centru Pompidou namreč na ogled med 6. junijem in 24. septembrom. Potem ko se je vodstvo muzeja Facebooku pritožilo, so sliko, ki je bila pred cenzuro "všeč" že 1.300 ljudem, spet vrnili. Težava rešena? Niti ne - kajti zdi se, da ima spletni gigant različna merila za različne medije umetnosti.
Ko se je vodja digitalnih projektov pri Pompidouju Gonzague Gauthier nad umikom slike pritožil na Twitterju, se je oglasila francoska veja Facebookovega oddelka za stike z javnostjo. Zmotili smo se, je bilo njihovo opravičilo, ker smo mislili, da ne gre za sliko, ampak za fotografijo, kar pa bi kršilo Facebookova pravila o prikazovanju golote.
Diskriminacija fotografske umetnosti?
Gauthierja je ta razlaga osupnila, kot je pozneje komentiral za Artinfo France in izpostavil, da seveda tudi fotografi pogosto upodabljajo gola telesa. "So to umetniki, ki jih nimamo pravice objavljati na Facebooku? Kako naj torej izpolnimo svojo nalogo obveščanja ljudi?" Da bi takim in podobnim vprašanjem prišli do dna, je vodstvo muzeja Facebooku že predlagalo organizacijo skupne okrogle mize; datuma sicer še niso določili, je pa predlog menda naletel na "zanimanje".
Pravila le niso tako enoznačna
Vihtenja cenzorske taktirke nad umetniškimi deli Facebook tokrat ni bil obtožen prvič: v preteklosti so ukinjali profile uporabnikom, ki so objavili "žgečkljivo" sliko Gustava Courbeta, Izvor sveta, ter redno dražili newyorško Akademijo umetnosti z umikanjem aktov z njihovega profila. Šoli so se za umikanje umetnin že upravičili, vprašanje Courbetove slike pa ostaja nerazrešeno.
Neki francoski uporabnik pa podjetje v Franciji trenutno celo toži, češ da so z blokiranjem Courbetove umetnine kratili njegovo svobodo izražanja. (Facebookovi pogoji uporabe sicer narekujejo, da je treba vsako morebitno tožbo pripeljati pred kalifornijsko sodišče, a tožnikov odvetnik se temu zoperstavlja, češ da je to nepravično do neameriških uporabnikov.)
Gustave Courbet je zavračal "akademsko" slikarstvo in njegove mehke, idealizirane poteze, obenem pa je opozarjal na hinavstvo družbenih konvencij časa, ki je erotiko in celo pornografijo mirno dovoljevalo v mitoloških in sanjskih kontekstih. Najbrž je to, da slika še 150 let po svojem nastanku lahko sproži zgražanje in celo cenzuro, dokaz njene izpovedne moči.
Ob vsem tem je seveda treba povedati, da Facebook slik praviloma ne cenzurira samoiniciativno, ampak šele, ko dobi prijavo kakšnega "razžaljenega" uporabnika.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje