Pročelja cerkve, ki ga je pri velikem renesančnem umetniku naročil takratni papež Leon X., niso dokončali, saj so bili stroški za takšen podvig previsoki. Pred opustitvijo projekta je Michelangelo leta 1515 že izdelal načrte za marmorno pročelje, členjeno s stebri in kipi, in trenutni župan nekoč zibke renesančne umetnosti Matteo Renzi vidi v uresničitvi vizije vsestranskega umetnika priložnost za sijajen poklon mojstrovemu delu.
In če je profesor arhitekture na univerzi La Sapienza Paolo Portoghesi nad Renzijevo idejo navdušen, pa tej nasprotuje direktor Vatikanskih muzejev Antonio Paolucci. "Poskus dokončanja 500 let starega načrta je po toliko časa prepozen, saj nima smisla graditi nečesa, pri čemer bi uporabili povsem druge gradbene tehnike in pristope, ki ne bodo sodili k zdajšnji stavbi," je povedal za časopis La Repubblica. "Tako baziliko kot Michelangela bi morali pustiti pri miru," je še dodal. Firenški župan pa vztraja, da bi moral dilemo razrešiti mestni referendum.
Natanko 500 let po nastanku načrtov
Triladijsko baziliko z značilno višjo osrednjo ladjo s svetlobnim nadstropjem in posledično temnejšimi nižjimi stranskimi ladjami, od glavne ločenimi s stebri s korintskimi kapiteli, je med letom 1419 in 1446 zasnoval arhitekt Filippo Brunelleschi. Kot rečeno, so papeževe načrte, da dajo stavbi 'piko na i' s sijajnim pročeljem po Michelangelovi zamisli, opustili, ko so videli, kakšen finančni udarec bi projekt, ki je zahteval prevoz ogromnih količin belega marmorja iz Carrare, zadal papeški blagajni.
Tako je ostalo zahodno pročelje cerkve, ki obsega tudi kapelo slavne firenške družine Medičejcev, nedokončano, in če bodo Firenčani prisluhnili Renzijevi ideji, bi opuščene načrte uresničili natanko 500 let po njihovem nastanku, torej do leta 2015.

Romansko stavbo nadomesti renesančna
Bazilika sv. Lovrenca, ena največjih cerkva v Firencah, je počivališče vseh vidnejših članov mogočnih mecenov Medičejcev, od Cosima starejšega do Cosima III. Je ena tistih stavb, za katero se rado trdi, da je najstarejša cerkve v mestu, ko so leta 393 postavili njene prve temelje, pa je stala še zunaj obzidja. Tri stoletja se je uporabljala kot mestna katedrala, pozneje pa so sedeže prenesli v Santa Reparato. Prav Medičejci oz. Giovanni di Bicci Medičejski si je zamislil, da romansko stavbo iz 11. stoletja zamenjajo z modernejšo, delo pa so zaupali vodilnemu italijanskemu arhitektu prve polovice 15. stoletja, Brunelleschiju, tudi arhitektu znamenite kupole katedrale Santa Maria del Fiore.