Po desetih letih razprav in prepirov je prizorišče porušenega Svetovnega trgovinskega centra dobilo svojo novo podobo, ki bo prvič na ogled danes. Ob desetletnici tragične nesreče bo Barack Obama spominsko slovesnost vodil na prenovljenem prizorišču točke nič.
Korporacija za razvoj nižjega Manhattna je svetovni natečaj za načrt spominskega prizorišča na prostoru nekdanjega svetovnega trgovinskega centra, s katerim bi počastili žrtve terorističnih napadov 26. februarja 1993 in 11. septembra 2011, sprožila že aprila 2003. Od 5.201 prejetega načrta iz 63 različnih držav je bil izbran projekt Reflecting Absence (Zrcaljena odsotnost) Michaela Arada iz New Yorka. Arad je predvidel prostor praznin, ki resonira s čustvi izgube in odsotnosti. Desetletje po napadu na dvojčka se bo njegova vizija uresničila.
Dvojčka bazena s kaskadnim slapom
Do zdaj je informacije in galerijski prostor nudil začasni spomeniški center, ki bo zdaj predal vlogo stalnemu. Na newyorški točki nič bo 11. septembra 2011 odprto novo spomeniško prizorišče Reflecting Absence. Osrednji del prizorišča tvorita dva v tla poglobljena bazena kot odtisa porušenih dvojčkov. Kot veliki praznini vidno opominjata na odsotnost, izgubo, praznino. Bazena sta pogreznjena devet metrov pod nivo trga in z zlomljeno površino ter kaskadnim slapom, ki nenehno teče po bazenskih zidovih. Okoli bazenov je vgraviranih 2.983 imen žrtev napada.

Kontemplacije pod zemljo
Ob robu površine trga visoke stavbe ustvarjajo občutek zaprtosti, zaobjamejo izpostavljene zunanje kote spominskega prizorišča in definirajo pot kroženja okrog vsakega bazena. Obiskovalce vodijo tudi na prizorišče in k spomeniku. Obiskovalci vstopijo v spomenik skozi vhodni paviljon. Ko vstopajo pod površino zemlje, se zvok mesta umika, zvok padajoče vode pa je vse glasnejši. Med bazenoma je kratek prehod, ki ju povezuje na podzemni ravni. Na njegovi sredini je majhna niša, kjer lahko obiskovalci prižgejo svečo v spomin žrtvam, na drugi strani pa dolg koridor vodi do sobe z neidentificiranimi ostanki. Konec ogleda je zaznamovan z vzponom nazaj na raven ulice; dolg in ozek prehod obiskovalce popelje proti dnevni svetlobi, na odprt trg.
Mirna oaza rastlinja in vode
Na zahodnem robu trga stoji kulturni center, ki varuje prizorišče od avtoceste, preostale tri strani so odprte in povezujejo trg s cestami in soseščino. Rastlinje in mirni javni prostori na površini trga ustvarjajo mirno oazo med naglico finančnega okrožja. Visoki bori poudarjajo površino trga, jo mehčajo in ustvarjajo senčna področja na veliki zunanji površini.
Kot pravi Matthew Donham, projektni vodja PWP-ja, podjetja, ki je načrtovalo ureditev trga okoli Aradovih bazenov, projekt ni bil lahek. "Problematičen je bil tudi koncept stranke, saj se je naš naročnik nenehno menjal. Upoštevati smo morali državo, mesto in spomeniški sklad prav tako kot pogosto izključujoče se zahteve družin žrtev. Projekt takšne pomembnosti ustvarja velik pritisk," je dejal.
Svoboda, preimenovana v svetovno trgovino
Poleg spomenika v linijo manhattanskih nebotičnikov sega tudi glavna pisarniška stavba, 541 metrov visok One World Trade Center (OWTC), prvotno poimenovan Freedom Tower (stolp svobode). Njegova višina (1776 čevljev) v spomin priklicuje leto ameriške deklaracije o neodvisnosti. Stolp, popolnoma obdan v steklo, je kot ogledalo, ki odseva okolico.
Pričakovanja o supervisoki stavbi so ustvarjala velika pričakovanja in breme. Kako ustvariti novo ikono mesta, so se spraševali arhitekti OWTC-ja. Arhitekti Skidmore, Owings in Merrill (SOM), ki so stolp načrtovali, niso poznali načrtov za preostali del prizorišča, vključno s spomenikom. Direktor SOM-a Ken Lewis je ravno to označil kot enega izmed izzivov, ki se je končal srečno, saj zdajšnja združitev načrtov različnih arhitektov očitno deluje in med različnimi deli prizorišča že poteka dialog. Točka nič tako reprezentira preostali del New Yorka, ki je prava zmešnjava različnih arhitektov in slogov na majhnem področju. Kljub temu pa tako zelo različne stavbe tvorijo skupno zgodbo, dodaja Lewis.