Pesnik Miroslav Košuta se je ob prejetju Prešernove nagrade na proslavi v Cankarjevem domu dotaknil tudi vprašanj zamejstva in aktualne politike. Povedal je, da v zamejstvu pogrešajo varno naročje domovine in čutijo nujnost korenitih sprememb.

Drugi nagrajenec, Anton Nanut, na proslavi ni imel govora. Raje se je postavil v tisto vlogo, zaradi katere je dobil nagrado - vlogo dirigenta pred orkestrom.

Šest nagrajencev Prešernovega sklada
Na proslavi v Cankarjevem domu so prejeli nagrade tudi nagrajenci Prešernovega sklada.

Igralka Janja Majzelj je z nagrado Prešernovega sklada nagrajena za vloge Augustine Phillips v predstavi Za prgišče Šekspirja, C v predstavi Sla (Crave), Marusje v Vampirju, sestre Alme v Personi in za avtorski projekt Krizantema na klavirju. V utemeljitvi je Uršula Cetinski citirala Majzljevo, ki je rekla: "Jaz sem lahko veliko ljudi." Cetinskijeva dodaja, da "to na odru počne vrhunsko – kot markantna igralka evropskega formata".
Pisatelj Emil Filipčič nagrado Prešernovega sklada prejme za roman Problemi. V romanu se "srečujemo s svojevrstno, značilno refleksijo ali kar 'avtobiografsko' rekapitulacijo - avtorjeve pisateljske in v najširšem smislu življenjske izkušnje" - je v utemeljitvi zapisal Andrej Inkret.

Tolkalec in skladatelj-improvizator Zlatko Kaučič nagrado Prešernovega sklada prejme za trojno zgoščenko Koncerti ob 30. letnici, zgoščenko Biči in cikel koncertov ob 30. obletnici ustvarjanja. Milko Lazar je v utemeljitvi zapisal, da je "Kaučič predvsem v džezovski glasbeni prostor vnesel popolnoma svojevrstno in osebno zvočnost improviziranja na različna, tudi unikatna tolkalna glasbila, ki pa v temelju vedno izhajajo iz klasičnega džezovskega bobnarskega kompleta".
Industrijski oblikovalec Jure Miklavc nagrado Prešernovega sklada prejme za dosežke na področju industrijskega oblikovanja v zadnjih dveh letih. V utemeljitvi je Vladimir Pezdirc zapisal, da je posebej pomembno Miklavčevo "delo na področju oblikovanja športne opreme in pripomočkov, kjer izpričuje konceptualno zrelost, inovativnost in humanistično poslanstvo svojega poklica".

Tenorist Branko Robinšak nagrado Prešernovega sklada prejme za pevske vloge Vladimirja Igorjeviča v Borodinovi operi Knez Igor, Lazarja v istoimenski kantati Franza Schuberta, Franza v Offenbachovi operi Renske nimfe, Don Joseja v Bizetovi operi Carmen, Pinkertona v Puccinijevi operi Madame Butterfly in Des Grieuxa v Puccinijevi operi Manon Lescaut. Po besedah pisca utemeljitve Leona Stefanije je Robinšak "poslušalce in kritike navdušil s celovitimi pevskimi kapacitetami: z lepoto glasu, doživetostjo nastopa in pevsko tehniko".

Ilustratorka Lilijana Praprotnik Zupančič nagrado Prešernovega sklada prejme za razstavi Prostor za likovne, literarne, glasbene in igrane zgodbe Lile Prap v Galeriji sodobne umetnosti Celje in Lilijana Praprotnik Zupančič: Lila Prap v Centru in Galeriji P74 v Ljubljani. Alenka Domjan je v utemeljitvi zapisala, da so njene "podobe in zgodbe vsakdanje, preproste, na neki način celo lapidarne - odvijajo se hkrati in enakovredno na likovnem in literarnem prizorišču, mikavne pa so tudi za širše medijske stvaritve".

Jaroslav Skrušný, predsednik upravnega odbora Prešernovega sklada, se je v uvodnem nagovoru z naslovom Čemu praznik poezije v kriznem času? lotil odnosa med državo in umetnostjo. V njem se je spraševal: "Mar ni v moči, da ne rečem kar dolžnost, države – prav zato, ker za razliko od umetnosti razpolaga z močjo – da, ne le v kriznem času, ampak sistematično in permanentno nekaj te svoje moči vsaj simbolno zastavi za stvar umetnosti in kulture? Da se zave svojega dolga do svojih krhkih in nemočnih, ponižanih in razžaljenih, ranljivih in smrtnih posameznikov in da zato v agori slovenskega polisa – recimo v osrednjem hramu slovenske kulture, kot je to primer nocoj – pripusti k besedi govorico umetnosti in se ji ponižno pokloni s priznanji, posvečenimi s pesnikovim imenom?" Na postavljena vprašanja je odgovoril pritrdilno in prepustil oder nastopajočim ter nagrajencem.

Umetniški dogodek, ki je pospremil podelitev najvišjih nacionalnih nagrad za umetniško ustvarjalnost, je letos režirala scenaristka in režiserka Neda Rusjan Bric. Pojasnila je, da naslov proslave poudarja, da ima točno določenega naslovnika. "To sta umetnik nagrajenec, ki je hkrati njen vir in končni prejemnik, in seveda občinstvo, ki skoznjo za hip uzre nagrajenčevo umetniško udejstvovanje."

Umetniški del proslave se preplete z nagrajenčevim delom
Tudi zato je bilo podeljevanje oziroma prejemanje nagrad, ki je potekalo skozi celotno proslavo, neločeno od umetniškega dela večera. Proslava je bila sestavljena iz osem enot, iz toliko, kolikor je nagrajencev, v središču vsakega izmed delov pa so bili sam umetnik, njegovo delo in področje, v katerem ta ustvarja. Pomemben del proslave so bili videoportreti za zdaj še neznanih nagrajencev, ki jih je pripravila Jasna Hribernik. Kot je pojasnila režiserka, je bila prireditev svojevrsten splet živega dogajanja na odru in videoportretov, ki se med seboj neločljivo stikajo, prepletajo in sovpadajo, tako da tvorijo homogeno ter celovito gledališko predstavo.

Soustvarjalci predstave so bili še skladatelj Aldo Kumar, scenografa Rene Rusjan in Boštjan Potokar, kostumografka Barbara Stupica, koreograf Ivan Peternelj in oblikovalec svetlobe Andrej Hajdnjak.
Nastopajoči - tisti že znani in tisti še skrivnostni
V vlogah osrednjih treh likov so nastopili Sandi Pavlin, Blaž Šef in Maša Kagao Knez, ob njih pa še nekaj drugih ustvarjalcev, ki so na določen način povezani s posameznimi nagrajenci.

Najvišja priznanja, ki jih podeljujejo od leta 1947
Prešernove nagrade in nagrade Prešernovega sklada so najvišja priznanja Republike Slovenije za dosežke na področju umetnosti, prvič pa so jih podelili leta 1947 prav na dan kulturnega praznika 8. februarja. Z zakonom, sprejetim leta 1955, so nagrade poimenovali po pesniku Francetu Prešernu, čigar slovesa se spominjamo 8. februarja. S priznanjem prejmeta glavna nagrajenca tudi finančno nagrado 21.000 evrov, dobitniki nagrad sklada pa vsak po 7.000 evrov.

Nekaj utrinkov s slavnostne podelitve si oglejte v fotogaleriji.