V Žužemberku so pripravili okroglo mizo, da bi potegnili skupna izhodišča za dokončanje obnove in oživitev gradu, ki je v virih prvič omenjen v 13. stoletju, in je, podobno kot drugi slovenski gradovi, doživel več obnov, neprizanesljivo pa je bilo zanj zlasti 20. stoletje.
Od leta 1997 so po besedah direktorja žužemberške občinske uprave Vlada Kostevca v obnovo vložili dober poldrugi milijon evrov. Dobro polovico sredstev je prispevala država, večino razlike pa občina. Na podlagi tega, da je bil grad v času turške nevarnosti eden izmed branikov Evrope, pa se bo občina za nadaljevanje obnove in revitalizacijo graščine prijavila še na razpise za evropska sredstva.
Na okrogli mizi so se predstavniki občine odbora za obnovo gradu in spomeniške službe med drugim strinjali, da je treba njegovo prihodnost načrtovati le v navezavi z žužemberškim glavnim trgom. Prav zaradi pomena gradu za središče občine in njegove vloge v celoti, ki jo tvori s tamkajšnjim trgom, ga bodo obnavljali še naprej. Kot so se po besedah Kostevca še dogovorili, pa bodo skupaj začeli pripravljati projektno dokumentacijo, s katero bodo opredelili tudi vsebino obnovljenih grajskih prostorov.
Žalostna usoda, podobna drugim slovenskim gradovom
Stoletnice od prvih opozoril na propadanje gradu se je spomnil predstavnik odbora za obnovo gradu Slavko Gliha. Toliko slabše stanje je za seboj pustila druga svetovna vojna, v kateri je bil žužemberški grad požgan in bombardiran, nekaj let pozneje pa se je porušil še večji del njegovega glavnega stolpa.
Leta 1969 so na pobudo krajevne skupnosti ruševino gradu začeli obnavljati, vendar po obnovi sorazmerno dobro ohranjenih stolpov in njihovem pokritju je leta 1978 obnova zastala. Grajsko stavbo znova neprekinjeno obnavljajo od leta 1997, zasnovo obnove, ki sta jo leta 1957 zastavila Ivan Komelj in Vlasto Kopač, pa so v glavnem izpeljali do konca.
Za trajni obstoj je treba zagotoviti pravo vsebino
Po besedah Glihe bi morala v prihodnjih letih slediti postopna in uspešna oživitev grajskih ostankov. Z do zdaj opravljenimi deli je po njegovem mnenju grad vsaj na videz spet postal sestavni del Žužemberka, vendar pa je ostal brez vsebine, ki bi zagotovila njegov trajni obstoj.
Žužemberčani želijo vzpostaviti tesne stike z različnimi strokovnjaki in v prihodnjih letih oblikovati interdisciplinarno skupino za njegovo celostno prenovo, kar bo toliko bolj dobrodošlo, saj so pred najzahtevnejšo stopnjo obnove gradu do zdaj.
Vir fotografij: Kraji - Slovenija