Jean Nouvel je za svojih več kot dvesto arhitekturnih projektov že leta 2008 dobil Pritzkerjevo nagrado, najvišje priznanje na področju arhitekture. Foto: philharmoniedeparis.fr
Jean Nouvel je za svojih več kot dvesto arhitekturnih projektov že leta 2008 dobil Pritzkerjevo nagrado, najvišje priznanje na področju arhitekture. Foto: philharmoniedeparis.fr
Odprtje: 14. januarja 2015. Če bodo napovedani rok ujeli, bo to res za las, pričajo očividci. Foto: philharmoniedeparis.fr
Že predsednik Sarkozy je na kritike na račun (pre)drage filharmonije lakonično odvrnil: "Lahko kdo trdi, da v teh kriznih časih ne potrebujemo glasbe?"
Stavba ima celo "rekreacijsko streho", ki je dostopna iz okoliškega parka. Foto: philharmoniedeparis.fr
Vlada Françoisa Hollanda je pred letom dni ocenila, da je bil kljub v nebo rastočim stroškom projekt gradnje nove pariške filharmonije v tistem trenutku že "predaleč", da bi ga bilo smiselno ustaviti. Foto: Ateliers Jean Nouvel / Artefactory

Koncertna dvorana Philharmonie de Paris, ki sprejme 2.400 ljudi, je zrasla na severovzhodu mesta v parku de la Villette, v bližini mestne obvoznice in na poti proti revnim predmestjem. (Ta del mesta, kjer so bile nekoč klavnice, se je v zadnjih letih vidno gentrificiral.)

Zagovorniki dvorane že od rojstva projekta dalje opozarjajo, da je šele ta gradnja prekinila "sramoten" pariški sloves prestolnice, ki - v nasprotju z denimo Berlinom ali Londonom - nima ugledne dvorane, posvečene klasični glasbi, obenem pa bo na klasične koncerte zvabila tudi "mlado, neelitistično" občinstvo.

Nouvelova velika mojstrovina
Ekstravagantno, v kovino oblečeno stavbo, ki so jo primerjali z orjaško skladovnico nametanih tlakovcev, v kateri se zrcali mesto, si je zamislil francoski "zvezdniški" arhitekt Jean Nouvel, ki je prestolnici v preteklosti med drugim podaril Institut du Monde Arabe in kontroverzni etnografski muzej Quai Branly. Filharmonijo je tudi sam že opisal kot "najprestižnejši" projekt v svoji karieri; streho primerja s hribom, na katerega se bodo lahko obiskovalci povzpeli. 52 metrov visok aluminijast "pano" na vrhu, na katerega bodo projicirali koncertne programe, se bo videlo vse do obvoznice; v zloglasnih prometnih zamaških ujeti potniki na cesti bodo tako vsaj vedeli, kaj je tisti večer na sporedu ...

Petičneži ne bodo romali čez celotno mesto
Za stalne goste rezidenčnega orkestra - to je Orchestre de Paris - je največji kamen spotike prav lokacija nove stavbe ob hrupni obvoznici. Prej so bili glasbeniki nastanjeni v Salle Pleyel, koncertni dvorani iz dvajsetih let v bližini Slavoloka zmage, kamor je bil dostop iz premožnejših četrti v središču in na zahodu precej lažji. Zdaj bo ljubitelj glasbe, ki živi na zahodu Pariza, z metrojem na koncert potoval dobrih 45 minut, v času prometnih konic pa več kot eno uro. "V resnici nas zelo, zelo skrbi," je za The Wall Street Journal priznal dirigent in glasbeni direktor orkestra Paavo Järvi. "Številni dolgoletni ljubitelji orkestra, tudi nekateri finančni podporniki, so mi v zasebnih pogovorih povedali, da sem ne bodo prihajali. Preprosto predaleč je."

A ta "novi tip koncertne dvorane", ki bo imel denimo tudi v prostorih za vaje sedeže za občinstvo, je bil vsesplošne pozornosti do zdaj deležen predvsem zaradi zamujenih rokov in vrtoglave rasti stroškov: končna številka se bo verjetno ustavila malo nad 383 milijoni evrov, kar je približno dvakrat več, kot so predvidevali prvi načrti. Sklepna akustična testiranja bi se morala začeti sredi decembra, pa so jih potisnili na začetek januarja, do čisto pred kratkim pa je bilo mogoče s prostim očesom opaziti, da v kovinski zunanjosti stavbe manjkajo še celi deli. Otvoritveni koncert je kljub temu še vedno napovedan za 14. januar, ko naj bi orkester vodil prav Järvi.

Večnamenski prostor
Nova filharmonija ni "dvorana s klasično akustiko", poudarja Nouvel, pri čemer ima v mislih tradicionalno "škatlasto" zasnovo oper 19. in 20. stoletja, in pa novejše zamislice, kakršna je berlinska filharmonija (iz 60. let 20. stoletja), v kateri sedeži v več ravneh obdajajo oder. 69-letni Nouvel si je tukaj zamislil premičen oder in fleksibilen avditorij, ki naj bi se prilagajal različnim glasbenim dogodkom, od pretanjene baročne glasbe, ki se bo opirala na naraven akustični sistem, do džeza in svetovnih glasb, ki bodo potrebovale električno ojačevanje.

Prepiri v zakulisju
Menda je bil vir napetosti tudi gledališki foaje. Predsednik filharmonije Laurent Bayle je priznal, da je bilo treba zaradi prekoračenih stroškov prvotne načrte oklestiti, tako da je zdaj vhodni del preprostejši od tistega, ki si ga je zamislil arhitekt. Nouvel to zanika: "Ovreči moram komentarje g. Bayla. Modifikacije projekta, ki jih je stranka narekovala proti moji volji, niso imele nobene povezave z manjšanjem stroškov."

Zadnje ure ...
Še v zadnjih dneh decembra so nekateri posamezniki, ki so blizu projektu, trdili, da "ni možnosti", da bi dvorana začela delovati sredi januarja (med njimi je tudi Nouvelov osebni svetovalec Yasuhisa Toyota), a je Bayle zatrdil, da so delavci na prizorišču 24 ur na dan in da napovedanega datuma odprtja ne nameravajo prestavljati.