Iz norveške cerkve odnesli Cranachovo sliko

Neznani storilci so ukradli sliko Naj otroci pristopijo k meni

Cranachova slika Lasset die Kindlein zu mir kommen (Naj otroci pristopijo k meni) je v larviški cerkvi visela vse od leta 1670, ko so dokončali cerkev.

Lucas Cranach starejši velja poleg Hansa Holbeina mlajšega in Albrechta Dürerja za najuglednejšega predstavnika nemške renesanse. Iz njegove delavnice, ki jo je organiziral po vzoru italijanskih slikarskih delavnic, je izšlo kar okoli 5.000 slik.

Lucas Cranach st. je bil tudi propagandist, čigar dela so razširjala novo protestantistično etiko in vero.

Potem ko je tam visela okoli 330 let, so iz cerkve v južnonorveškem mestu Larvik neznanci ukradli sliko nemškega renesančnega mojstra Lucasa Cranacha starejšega.

Cranachova slika Lasset die Kindlein zu mir kommen (Naj otroci pristopijo k meni) je v larviški cerkvi visela vse od leta 1670, ko so dokončali cerkev. Foto:

Lucas Cranach starejši: Kupid se pritožuje Veneri (okoli 1525) — Lucas Cranach starejši velja poleg Hansa Holbeina mlajšega in Albrechta Dürerja za najuglednejšega predstavnika nemške renesanse. Iz njegove delavnice, ki jo je organiziral po vzoru italijanskih slikarskih delavnic, je izšlo kar okoli 5.000 slik.

Lucas Cranach st.: Judita s Holofernovo glavo (1503) — Lucas Cranach st. je bil tudi propagandist, čigar dela so razširjala novo protestantistično etiko in vero.

Gre za sliko z naslovom Lasset die Kindlein zu mir kommen (Naj otroci pristopijo k meni), ki jo je Cranach (1742-1553) naslikal pred okoli 450 leti in katere vrednost norveški strokovnjaki cenijo na 15 do 20 milijonov norveških kron (1,68 do 2,24 milijona evrov). Ob odkritju kraje je larviški prošt Terje Fonk po poročanju časopisa Der Spiegel izjavil: "Denar nam ne pomeni ničesar. Vendar pa je bila ta slika del cerkve vse od tedaj, ko je bila cerkev pred 330 leti dokončana. Za nas je ta slika velika dragocenost, ki je s svojim sporočilom razveselila že mnoge." Norveška policija za zdaj kaj določnega o storilcih še ne zna povedati. Jasno je le, da so nepridipravi v cerkev vstopili skozi okno in da podviga nista mogli opraviti manj kot dva človeka.

Več o Lucasu Cranachu lahko izveste tukaj.

Hiperproduktivni renesančni mojster, ki se ni oziral k Italiji
Slika Lasset die Kindlein zu mir kommen velja za značilno delo slikarja, ki ga ob Albrechtu Dürerju in Hansu Holbeinu mlajšemu postavljajo v kakovostni vrh nemške renesanse. Slika iz norveškega Larvika sodi v Crabachovo pozno obdobje, ko je med drugim nastal tudi znameniti portret Martina Lutra, ki danes visi v berlinski likovni galeriji (Gämeldegalerie). Cranach, včasih imenovan tudi Lutrov propagandist, je že v svojem času slovel tako po kakovosti svojih del kot tudi po neverjetni storilnosti. Po vzoru italijanskih renesančnih mojstrov je ta umetnik, ki je bil obenem tudi krajevni politik in izredno pronicljiv poslovni mož, organiziral slikarsko delavnico, iz katere je prišlo več tisoč del. Cranachov opus danes štejejo na okoli 5.000 slikarskih del, do danes pa naj bi se jih ohranilo okrog 1.000.

Znotraj nemške renesanse pripada Craachu poseben položaj tudi zato, ker drugače kot Dürer ni iskal 'priključitve' k italijanski renesančni ustvarjalnosti, ampak je bil od konca do kraja predan germanskemu kulturnemu krogu. Čeprav se je oziral tudi k delu nürnberškega sodobnika, v italijansko renesanso zaljubljenega Dürerja, pa so nanj veliko bolj vplivali slogovni premiki, povezani z donavsko šolo, in spodnjenemška tradicija. V zgodovino se je Cranach vpisal tudi kot portretist številnih vplivnih nosilcev protestantske vere od Lutra do Melanchtona, v nemško likovno tradicijo pa je vpeljal posvetni in alegorični akt, ki je bil v zgodnjem 16. stoletju nekaj povsem novega.

Polona Balantič