Javni zavod Maribor 2012, katerega naloge so organizacija in priprave na Evropsko prestolnico kulture 2012 (EPK), je mesec dni po sprejetju odloka še vedno brez vodstva, vendar pa naj bi v polni zasedbi začel delovati v nekaj mesecih. Vodja mariborskega mestnega urada za kulturo Aleš Novak pravi, da bodo vršilci dolžnosti predvidene tričlanske uprave novega javnega zavoda delo začeli v kratkem, svet zavoda, ki bo dokončno imenoval upravo, pa bo imenovan v naslednjih nekaj tednih, ko bodo imenovanja svojih predstavnikov v njem opravili vsi v odloku predvideni deležniki. V svetu zavoda bodo sedeli predstavniki mariborske mestne občine in partnerskih mest ter predstavniki vlade, nacionalnega sveta za kulturo in zaposlenih.

Na čelu tričlanske uprave bo generalni direktor, v njej pa bosta še programski in poslovni direktor. Zavod naj bi zaposloval največ 20 ljudi, kdo naj bi bili člani uprave, pa za zdaj uradno še ni znano. Je pa za vsa tri delovna mesta predviden javni razpis, pri čemer je pri dveh tudi dodatna možnost neposrednega povabila kandidatom. Na vprašanje, ali sta Vladimir Rukavina in Tomaž Pandur še v igri za vodstveni mesti in kdo so kandidati za poslovnega vodjo, Novak odgovarja, da v trenutni fazi imen morebitnih kandidatov za posamezna delovna mesta ne komentirajo.

Župani o sredstvih za EPK
Sicer pa naj bi se pretekli teden ob robu vseslovenskega srečanja županov na Brdu pri Kranju župani partnerskih mest EPK-ja sestali z ministrico Majdo Širco. Novak je dejal, da sta se po njihovih informacijah srečanja na Brdu udeležila samo dva župana. Podrobnosti pogovorov jim zato niso znane, predvideva pa, da so govorili o problematiki zagotavljanja državnih sredstev za infrastrukturne projekte EPK-ja. V zvezi z večkrat omenjano napovedjo vložitve zakona o EPK-ju, nad katerim na ministrstvu za kulturo niso najbolj navdušeni, je prvi mož mariborskega urada za kulturo dejal, da gre predlog zakona te dni v usklajevanje v poslanski skupini predlagatelja Matevža Frangeža, torej poslanca SD-ja.

"Upamo, da bodo poslanske skupine in državni zbor ravnali preudarno in odgovorno ter vsebinsko podprli predlog zakona. Temeljni razlog, da je bila podprta kandidatura kohezijske regije Vzhodna Slovenija, je namreč povezan prav z razvojnimi projekti in trajnostnim razvojem. V kolikor država ne bi prevzela svojega deleža odgovornosti, ključnih ciljev projekta EPK ne bo moč izpolniti," je še dejal Novak in spomnil, da je v integralni prijavi projekta, ki sta jo potrdila vlada in Bruselj, predvidenih več kot 90 milijonov evrov državnih sredstev.