Minister za kulturo Tone Peršak je v uvodu dejal, da so na današnji posvet povabili strokovnjake, ki bodo predstavili svoje poglede na to, kje smo danes in kam želimo. Spomnil je, da je vlada ustanovila medresorsko delovno skupino za jezikovne vire in tehnologije, ki se ukvarja z vprašanjem digitalnih orodij za področje jezika, "kar je že in bo v prihodnje še bolj ena izmed prednostnih nalog, poleg temeljnih raziskav, za področje jezika".

Jezik je po ministrovih besedah treba v čim večji meri naseliti tudi v digitalnem okolju, "če želimo zagotoviti nadaljnji razvoj jezika, spremljanje tega razvoja in rabe jezika na tistih področjih, na katera digitalna preobrazba tako nezadržno prodira".

Minister za javno upravo Boris Koprivnikar pa je na posvetu poudaril, da je jezik "srčika narodne identitete". "In če tu ne spremljamo razvoja, ne skrbimo, da je jezik lep, bogat, raznolik, sporočilen, potem tudi narodna identiteta ne bo taka," je dodal.

Okolja novih tehnologij
V že omenjeni delovni skupini za jezikovne vire in tehnologije želijo po Koprivnikarjevih besedah doseči, da se uporaba jezika v novih okoljih z novimi tehnologijami in novimi načini komunikacije ne bo izgubila, "ampak ravno nasprotno, da tukaj iščemo priložnost, da narodna identiteta ostaja tudi na drugačnih načinih sporazumevanja".

Z aktivnimi odpiranji jezikovnih zbirk, ki so na voljo tudi v strojno berljivi obliki, se zavedanje o potrebnosti odpiranja jezika uveljavlja, vendar jih, kot je poudaril Koprivnikar, čaka še kar nekaj dela. V celoti bi bilo denimo treba v strojno berljivi obliki odpreti Slovar slovenskega knjižnega jezika (SSKJ), saj je ta podlaga za vse preostalo.

Ministrica za izobraževanje, znanost in šport Maja Makovec Brenčič pa je poudarila pomen bralne pismenosti, ki je podlaga za vse vrste drugih pismenosti in ki jo je treba "krepiti, razvijati in predvsem spodbujati tako, da se tako rekoč od prvega leta starosti začenjamo soočati z jezikom na način, da nam ta ne le funkcionalno, ampak tudi osmišljeno in razvojno v našem življenju pomaga krepiti vse kompetence".

Program javnega posveta je bil razdeljen v štiri vsebinske sklope: znanstvenoraziskovalno spremljanje jezikovnega življenja in koncept nacionalnega programa za jezikovno politiko, razvoj jezikovne zmožnosti vseh skupin govorcev, kakovostna jezikovna opremljenost govorcev ter skrb za ustrezno javno rabo slovenščine in status slovenščine v javnosti.

"Jezikovna politika se ne izvaja"
Jezikoslovec in literarni zgodovinar Kozma Ahačič, je povedal, da so bili cilji jezikovne politike sicer dobro opisani že v veljavni resoluciji o nacionalnem programu za jezikovno politiko, a se jih ne izvaja. Kot je poudaril, sta bila narejena že dva akcijska načrta z natančno določenimi dejavnostmi, ki pa jih država večinoma ni izvedla in njihove izvedbe tudi ne načrtuje. "Odločila se je le za neki manjši procent, izbrala pa je čisto arbitrarno, kjer se je dokopala do kakih finančnih sredstev," je še povedal Ahačič in poudaril, da bi finančna sredstva za nacionalni program za jezikovno politiko morala biti zagotovljena, še preden se ga sprejme.

Sicer pa je stvari, ki jim bo morala jezikovna politika slediti v prihodnje, po njegovih besedah zelo veliko. "Jezik se namreč gradi vedno prek na videz malih stvari, hkrati pa se moramo zavedati tudi tega, da bomo, če ne bomo financirali jezikovnih priročnikov in jezikovnih orodij, enostavno obstali v času," je sklenil.