
Konzervacija in restavracija umetniških del sta se razvili v znanost, ki mora nenehno odkrivati nove tehnike ohranjanja umetniških del v ustreznem stanju.
Na zagato pri sliki Number 32 Jacksona Pollocka iz leta 1950 je naletel tudi Otto Hubacek, direktor restavratorske službe v umetniški zbirki Severnega Porenja - Vestfalije (Kunstsammlung Nordrhein-Westfalen) v Düsseldorfu.
Eden najpomembnejših primerov ameriškega abstraktnega ekspresionizma je po 65 letih že spremenil barvo, površina je postala rumenkasto-siva. A čiščenja 2,69 x 4,57 metra velike slike se niso mogli lotiti z običajnimi postopki.
Hubacek je mesece raziskoval mogoče pristope in se posvetoval z drugimi strokovnjaki ter nato razvil novo inovativno metodo, ki ustreza sliki. Razvil je posebno napravo, ki na platno odpihne pšenični škrob, nato pa tega pazljivo odstrani z miniaturnim čopičem, pritrjenim na sesalnik. Pri tem ne sme zadeti črne barve, saj bi nanjo pšenični škrob lahko vplival.
Hubacek ocenjuje, da bo s tem procesom, ki zahteva izredno natančnost in previdnost, za čiščenje slike potreboval približno od 200 do 300 ur, rezultate svoje restavracijske tehnike pa bo predstavil tudi v Muzeju moderne umetnosti v New Yorku.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje