Italijanka je deset slavnih Vener, ki so jih naslikali mojstri, kot so denimo Tizian, Diego Velazquez, Francesco Hayez in J. A. D. Ingres, vizualno "prevedla" v današnje lepotne ideale, ki smo jim izpostavljeni v medijih. V nekaterih primerih kar malce srhljivi rezultati kažejo, kako se skozi stoletja spreminjajo merila lepote.

Od subjektivnosti lepote do anoreksije
Botticellijeva malce sramežljiva Venera, ki lebdi na svoji školjki, je po standardih renesančnih aktov pravzaprav precej vitka, v predelavi Anne Utopie Giordano pa se zdi s suhljatimi nožicami, ozkimi boki in povečanimi prsmi v primerjavi z izvirnikom kar malo nenaravna. "Izbrala sem renesančne in nekatere novejše slike. Največ sem morala spreminjati prsi, boke in noge. Vsako obdobje ima svoja merila, po katerih sodi svet: za ljudi, ki so živeli takrat, so bile ženske na slikah lepe in popolne, današnje standardne lepotice pa bi se jim verjetno zdele presuhe. Mislim, da je treba pri vseh stvareh upoštevati kontekst opazovalca," je za MMC povedala Giordanova, ki je lepotice iz prejšnjih stoletij pod digitalni skalpel vzela ob igranju s programom za retuširanje slik in razmišljanju o družbi ter potrebi ljudi, da se čutijo sprejete.

Umetnost se skozi obdobja vedno spreminja in tudi lepoto ženskega telesa so v različnih stoletjih videli zelo različno. Anna Utopia Giordano, ki se ukvarja s poezijo, igro in tudi manekenstvom, se je projekta "posodabljanja" lepotic iz starih časov, ki mu je nadela ime Venus in ga objavila na svoji spletni strani, lotila tudi zaradi obsedenosti z videzom, ki zaznamuje sodobno družbo. "Z Venus želim spodbuditi debato o nekaterih danes občutljivih temah. Eden glavnih namenov je opozoriti na spremembe estetskih meril skozi stoletja in subjektivnost lepotnih idealov. To precej spontano vodi do razpravljanj o pomembnih težavah, kot sta anoreksija in bulimija ter izdatna uporaba računalniških programov za olepševanje fotografij v oglaševanju,"je Giordanova izpostavila nekatere težave, ki jih je prinesla današnja obsedenost z lepoto in popolnostjo.

Grozljive Venere in res pomembne stvari v življenju
Njene anoreksične Venere so zaokrožile po italijanskih spletnih družabnih omrežjih, kjer so jih nekateri označili za grozljive, obenem pa razmišljali tudi o tem, s kakšno lahkoto lahko danes računalniško spremenimo podobo ženske, da dobimo sliko, ki ustreza visokim zahtevam modne industrije. Ker je tudi sama manekenka, smo Anno Utopio Giordano vprašali, če se je projekta Venus lotila tudi zaradi svojih takšnih ali drugačnih izkušenj s tem delom. "Sicer sem res tudi 'svobodna' manekenka, a ker delam brez agencije, lahko izbiram projekte, ki so mi bližje, in mnogokrat sama v sodelovanju s fotografom poskrbim za koncept, oblačila, ličila in lokacijo snemanja. K razmišljanju o projektu Venus sta me spodbudila sodobna družba in večne teme o bivanju in videzu. A priznam, da sta mi poznavanje dinamike modne industrije in delo na tem področju pomagala pri ustvarjanju Venus," o svojem delu pravi vsestranska Italijanka, ki živi in dela med Neapljem in Milanom.

Kot sporočilo svojega za mnoge oči odpirajočega projekta Venus pa Giordanova navrže še nekaj iztočnic za "večno debato" o lepoti in zaključi, da v življenju največ veljajo čisto druge stvari: "Kar delam, pripelje še do enega vprašanja: kako te ženske na slikah vidijo sebe in tiste druge, kakšne so razlike v dojemanju skozi stoletja? Mislim, da je najpomembnejša in najtežja stvar popolnoma se zavedati sebe in razumeti težo dejstva, da imamo priložnost živeti. To je veliko pomembnejše kot kakršni koli od zunaj vsiljeni lepotni standardi."
Nekaj Vener starih mojstrov v "modni" predelavi Anne Utopie Giordano si lahko ogledate v spodnji fotogaleriji.