Organizatorji kulturnih prireditev zato zaskrbljeno pogledujejo v jesen in zimo, ki sta tradicionalno vrhunca sezone. Belijo si glavo z vprašanji, kako jih ob pričakovanih nižjih prihodkih zaradi manjše zasedenosti in negotovem poteku dogodkov izvesti in s tem udejanjiti zaveze, dane ustanoviteljem in občinstvom. Njihove skrbi so še bolj izrazite po predstavitvi predloga rebalansa državnega proračuna, ki predvideva reze na področju kulture.

Vlada predlaga nižanje kulturnega proračuna
Predlog rebalansa državnega proračuna, ki ga je vlada poslala v državni zbor, za kulturno ministrstvo načrtuje 8-milijonski oziroma približno štiriodstotni rez. Rebalans predvideva nekaj manj kot 190 milijonov evrov oziroma za 8,3 milijona manj v primerjavi s sprejetim proračunom za letošnje leto, ki je na postavki ministrstva za kulturo predvideval 198 milijonov evrov.

Damjan Damjanović, vršilec dolžnosti generalnega direktorja Direktorata za ustvarjalnost ministrstva za kulturo, skrbi zavrača: "Vsi akterji, javni zavodi in vse, kar financira ministrstvo za kulturo – videti je, da bo šlo tekoče skozi; da večjih finančnih pretresov ne bo. Naša ocena je, da bomo v letu 2020 lahko realizirali vse; zna se zgoditi, da bo kje kak primanjkljaj oziroma da bomo morali tekoče reševati kako zadevo."

V Društvu Asociacija, ki povezuje rezom najbolj izpostavljen del kulture, samozaposlene in nevladne organizacije, opozarjajo, da se z rebalansom sredstva na skoraj vseh ministrstvih zvišujejo, z izjemo kulture in znanstvenoraziskovalne dejavnosti. Predsednica Asociacije Inga Remeta: "Predlog rebalansa državnega proračuna za leto 2020 kaže, da aktualna vlada Republike Slovenija vsaj zanemarja, če ne celo aktivno slabi področje kulture."

Do zmanjšanja so se kritično opredelili tudi v Sindikatu kulture in narave Slovenije (GLOSA), medtem ko so v Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (SVIZ) spomnili, da so se sredstva za kulturo še pred epidemijo večinoma zniževala, zato – ob redkih izjemah – ni bilo sredstev za vlaganja v dotrajane objekte, v nove prostore, v infrastrukturo in za širitev programov.

Uršula Cetinski, generalna direktorica Cankarjevega doma v Ljubljani, javnega zavoda, ki ga je ustanovila država, je za Radio Slovenija povedala: "Javni zavodi še ne vemo, kaj bo znižanje za nas pomenilo. Rada bi opozorila na to, da smo javni zavodi v kulturi v drugačnem položaju, kot denimo zelo uspešna podjetja v gospodarstvu. Uspešna podjetja v gospodarstvu lahko iz svojih presežkov gradijo določene rezerve in sklade, s katerimi si pomagajo v primeru kriznih razmer. Javni zavodi te možnosti nimajo, zato bi bilo nujno razmišljati o tem, če bi se v letošnjem letu spet zgodilo, da bi se morali zapreti, kar pomeni, da ne bi mogli realizirati načrtovanih prihodkov, da bi bilo od države in ministrstva za kulturo na voljo rezervni sklad za gašenje škode."

Posledica omejitvenih ukrepov bo manj obsežen in dražji program
"Največja sprememba v novi sezoni je, da se je dostopnost do kulturnih prireditev v Cankarjevem domu zmanjšala. V naši največji dvorani namesto 1500 lahko sedi samo 500 obiskovalcev. To ima seveda več posledic: vsi, ki bi si želeli, ne bodo mogli na kulturne prireditve. Druga posledica je, da bo vsaka prireditev za nas kot organizatorja trikrat do štirikrat dražja, kar pomeni, da bomo s temi sredstvi, ki jih imamo zdaj na razpolago, lahko izvedli manj programa," je povedala Uršula Cetinski.

Izzivov pred novo sezono je veliko in zdravnica Simona Perčič z Nacionalnega inštituta za javno zdravje je pojasnila, da jih pri pripravi higienskih smernic in dovoljenj za posamezne prireditve (prijavitelji morajo zanje NIJZ-ju plačati 30 evrov) vodi previdnostno načelo, ker virusa še ne poznamo dovolj dobro, zato so omejitve morda strožje, kot bi lahko bile.

Toda, kakšna je razlika med kulturno prireditvijo in polnim nakupovalnim središčem ter verskim obredom? Bodo vstopnice zaradi manjše zasedenosti dražje in kulturne prireditve manj dostopne? In, ali na drugi strani obstajata politična volja in soglasje za uvedbo kulturnih bonov po zgledu turističnih vavčerjev oziroma za to, da se neporabljeni turistični boni na željo državljanov pretopijo v bone za nakup kulturnih dobrin in obisk prireditev?